O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 192)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev

dr. Saša Kmet, 26.9.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 36/2019Pri uporabi zakonskih črk s papirja se sodnik pogosto sooča s procesnimi položaji, ki se izkažejo za težko doumljive in kličejo k razmisleku o primernosti ureditve, ki jo je v konkretni situaciji treba upoštevati. V tem prispevku se ukvarjam s potekom kazenskega postopka v primeru, ko okrajno sodišče obravnava obdolženca, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, tj. na škodo mladoletnega oškodovanca. Ob upoštevanju predpisanih kazni bo okrajna pristojnost podana glede kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, po noveli ZKP-N pa se domet tretjega odstavka 65. člena širi še na kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1. Se pa nadaljnja izvajanja mutatis mutandis navsezadnje nanašajo tudi na postopke pred okrožnimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Narava rokov iz četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP

mag. Aleksander Karakaš, 21.3.2019

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 12/2019Pred koncem lanskega leta je bila v medijih objavljena vest, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti na zahtevo Generalnega državnega tožilca do končne odločitve zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Vročanje sodbe obdolžencu v kazenskem postopku

mag. Polona Kukovec, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 43/2018Z vročitvijo sodbe obdolžencu se varuje njegova pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Namen te pravice je, da lahko obdolženec z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Glede vročanja sodbe obdolžencu Zakon o kazenskem postopku (ZKP) razlikuje med obdolžencem, ki ima zagovornika, ter obdolžencem, ki zagovornika nima. Pri vročanju obdolžencu, ki nima zagovornika, zakonska ureditev loči med tem, ali se mu vroča sodba o izrečeni zaporni kazni ali se mu vroča druga odločba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Nekoga obtožiti, da bi se ob tem izgradili doktrina in sodna praksa?

mag. Matevž Krivic, 4.10.2018

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 38/2018V zadnji septembrski številki PP je najbrž mnoge zaskrbel ali tudi razjezil moj uvodnik ob zadevi Novič - jaz pa sem bil precej zaskrbljen (in so me zasrbeli prsti) ob naslednjih dveh "uvodnih" člankih: proti širjenju pojma sovražnega govora in za "resen pristop k na videz še tako banalnemu precedenčnemu primeru političnega kaznivega dejanja pri nas" v zadevi Šiško. Usmerjena sta sicer vsak v svojo smer (prvi svari pred prevelikim širjenjem kazenske represije, drugi pred njenim prehitrim omejevanjem), kar štejem - oboje skupaj - za dobro spodbudo za dodaten razmislek o teh pomembnih vprašanjih. Obe omenjeni temi se mi zdita zelo aktualni in pomembni tudi za naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1

Primož Križnar, 20.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 35/2018Dne 15. maja 2012 je v veljavo stopila novela KZ-1B, ki je bistveno spremenila 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Upoštevajoč Okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi (Okvirni sklep), je zakonodajalec prepovedal tudi spodbujanje sovraštva, in ne le nasilja, v prid širši definiciji tega kaznivega dejanja z generalno klavzulo razširil navezne osebne okoliščine in določil, da so s kazenskopravno inkriminacijo varovane tako skupine kot tudi njeni člani, nato pa je besedilo drugega odstavka 1. člena Okvirnega sklepa v bit kaznivega dejanja prelil dobesedno, saj je določil, da se smejo kot kazniva obravnavati samo tista dejanja, ki so bodisi izvršena na način, ki lahko moti javni red in mir, bodisi so to grožnje, zmerjanje ali žaljenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Benedik proti Sloveniji

Primož Križnar, 17.5.2018

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 19/2018Švicarski organi pregona so opravili sistematični pregled vsebine komunikacij uporabnikov mreže Razorback in pri tem ugotovili, da so si določeni uporabniki izmenjevali tudi datoteke, ki so vsebovale otroško pornografijo. Komunikacija je potekala prek programa eMule, ki pa je drugim uporabnikom (tudi švicarski policiji) omogočal pregled IP-naslovov tistih, ki so si datoteke delili. Med temi naslovi je bil tudi IP-naslov, ki je pripadal slovenskemu telekomunikacijskemu operaterju. Švicarska policija je zato ta IP-naslov posredovala slovenski policiji, ki je na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) od telekomunikacijskega operaterja pridobila podatek, komu je bil v času deljenja datotek IP-naslov dodeljen. Odgovor operaterja z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča je sum izvršitve kaznivega dejanja osredotočil na pritožnika, ki je bil kasneje pred slovenskimi sodišči spoznan za krivega kaznivega dejanja posesti in prikazovanja pornografskega gradiva mladoletnih oseb po tretjem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Proizvodnja prepovedane droge kot izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (med) ratio legis in ratio decidendi

mag. Aleksander Karakaš, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 3-4/2018Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo kot inkriminacijsko razširjeni "naslednik" kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ) od uveljavitve leta 2008 do danes spremenjeno samo enkrat. Z novelo leta 2011 je določil, da del storilčevih izvršitvenih ravnanj po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni motiviran zgolj s prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, ampak še z njihovim dajanjem v promet. V drugem odstavku je predmet izvršitve dodatno razširjen na nedovoljene snovi v športu. V tretjem odstavku sta izvršitveni ravnanji iz prvega in drugega odstavka predpisani alternativno namesto kumulativno, v petem odstavku pa je obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz in hrambo teh snovi in prepovedanih drog, znova omejen le na posebej prirejena prevozna sredstva ali omejen z novim pogojem, da je njihov lastnik vedel ali mogel vedeti, da bodo uporabljena za takšen namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Je Avtentična razlaga določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP ustavnopravno dopustna?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 25.1.2018

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 3-4/2018Državni zbor je dne 22. novembra 2017 sprejel Avtentično razlago določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP (ORZKP153, 154), ki dvoletni rok v določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opredeljuje kot zgolj instrukcijski rok: "Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku [...] je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku uporabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

IP-naslov za potrebe kazenskega postopka

Primož Križnar, 6.4.2017

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 14/2017Blackbeard in Calico Jack sta zagotovo psevdonima, ki nas še danes spomnita na zlato obdobje piratstva - čas, ko so drzni pomorščaki s koristoljubnimi nameni brez ozira na moralne in pravne norme plenili trgovske ladje in mesta. Čeprav pirati ponekod na svetu sicer še vedno obstajajo, je od piratstva v pravem pomenu besede ostalo bore malo. Danes prevladujejo spletni "pirati", ki pa vendarle enako kot njihovi predhodniki uporabljajo psevdonime. Pravo ime in druge osebne podatke teh novodobnih piratov je z razlogom pregona kaznivih dejanj praviloma mogoče ugotoviti šele z razkritjem določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet ter s pridobitvijo podatka o lastniku ali uporabniku tega sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Povrnitev stroškov zagovornika v predkazenskem postopku

Vesna Kermavt, 8.12.2016

Kazenski postopek

Vesna Kermavt, Pravna praksa, 48/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) dokaj celovito ureja stroške kazenskega postopka, stroškov predkazenskega postopka pa ne ureja. Na tem področju tako obstaja pravna praznina, ki jo je težko zapolniti, zlasti glede povrnitve stroškov zaslišanja po 148.a členu ZKP, če kasneje zoper osumljenca ni uveden kazenski postopek. Ob tem se postavljata vprašanji, ali obstaja pravna podlaga, da tovrstne stroške krije država, ter kdo o njih odloča?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Črtica o zakonodajnem procesu ob noveli ZKP-N

dr. Ciril Keršmanc, 1.9.2016

Kazenski postopek

dr. Ciril Keršmanc, Pravna praksa, 34/2016Tistim, ki še niste imeli privilegija, da pobliže spoznate zakonodajno-reformni proces, predlagam, da si vzamete pol ure in na YouTubu poiščete četrti del angleške serije 'Da, minister' z naslovom 'Veliki brat'. Za potrebe tega uvodnika je ključen del o t. i. kreativni inerciji oziroma tehniki zavlačevanja. Zafrustrirani minister za javno upravo Hacker se po pomoč obrne na svojega predhodnika, ki mu opiše večstopenjsko tehniko zavlačevanja reformnih projektov s strani (pod)sistemov, ki težijo k ohranjanju ustaljenega ravnovesja. Začne se z orientacijsko fazo, s katero je soočena vsaka nova vlada ob poplavi prioritet in novih informacij. Nadaljuje se s potrebo po preučitvi načina doseganja želenih ciljev (to se običajno poveri bolj ali manj širokim delovnim skupinam). Ko so alternativne poti znane, se neodločnim ministrom ponudi rešilna bilka pred odločanjem, in sicer z refokusiranjem od kako na kdaj - z drugimi besedami, opozori se jih, da mogoče ni pravi čas ... Če minister vztraja, je na vrsti faza problemov oziroma izzivov - tehničnih, pravnih in na koncu političnih. Če so interesi po ohranitvi ustaljenega ravnovesja posebej močni, se zaradi zakonitosti kreativne inercije oziroma skakanja od ene prioritete do druge hitro približamo času naslednjih volitev. Takrat je po naravi stvari težko doseči kaj resnično reformnega. Po volitvah se cikel ponovi in pri Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) se ta cikel pri nas ponavlja že več mandatov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Žalitev prava in zdravega razuma

mag. Matevž Krivic, 5.5.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 18/2016Sodba Vrhovnega sodišča, s katero je bil dr. Boštjan M. Turk oproščen obtožbe, da je v članku Referenti in renegati v reviji Reporter 13. junija 2011 storil kaznivo dejanje razžalitve dr. Jožeta Pirjevca, je zame šolski primer, kakšna sodba, še zlasti pa sodba vrhovnega sodišča, ne bi smela biti. Šolski primer z zdravim razumom skreganega "obračanja besed", ki iz črnega skušajo narediti belo in zaradi katerih so pravniki pri večini ljudi tako na slabem glasu. In zaradi njih potem žal še pravo, kadar njegovi služabniki pri tem obračanju besed spretno ustvarijo vtis, da gre za veliko učenost in za laikom težko doumljive pravne finese, zaradi česar, ker se to prepogosto ponavlja, potem vse več ljudi pri nas za take, zdravemu razumu nedoumljive nesmisle krivi pravo, in ne slabih pravnikov ali njihovih slabih sodb, v katerih ga niso znali korektno uporabiti. Tako to vidim. Če kdo misli drugače in zna to prepričljivo utemeljiti, naj to naredi. Bom pazljivo prebral in razmislil, najbrž tudi odgovoril. Pritrdilno ali odklonilno. Toda to vprašanje je preveč pomembno, da bi razmišljajoči pravniki smeli molče mimo njega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M

dr. Saša Kmet, 11.2.2016

Kultura in umetnost, Kazenski postopek

dr. Sašo Kmet, Pravna praksa, 6/2016V času, ko že pričakujemo naslednje noveliranje Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pred ne tako oddaljenimi vrati (tokrat bojda zares) pa naj bi bila tudi sistemska sprememba procesnega zakona, odločilno prežeta s prehodom od mešanega modela kazenskega postopka k še bolj adversarnemu, je izšla knjiga (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 408 strani), ki vsebuje prečiščeno besedilo ZKP, vključno z zadnjo in zato aktualno novelo ZKP-M. Ta predstavlja, reci in piši, trinajsto spreminjanje in/ali dopolnjevanje določb ZKP v 21 letih njegove veljavnosti. Novela ZKP-M je začela veljati 20. decembra 2014, uporablja pa se od 20. marca 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Okviri in narava priznanj(a) krivde v veljavnem Zakonu o kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 21.1.2016

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 03-04/2016Med pomembnejšimi novostmi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bila uvedba posebnega naroka pred glavno obravnavo (285.a do 285.f člen ZKP), na katerem se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje in o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Izjava o krivdi je samostojna in neposredna ali pa je sestavni del sporazuma o priznanju krivde (450.a do 450.č člen ZKP) kot novega poenostavljenega postopka na koncu zakona. V prvem primeru obdolženi krivdo po obtožbi priznava (285.c člen ZKP) ali jo zanika (285.d člen ZKP), v drugem jo lahko zgolj prizna, saj v nasprotnem do navedenega sporazuma sploh ne more priti. Ko je krivda priznana, sledita po preverjeni izjaviteljevi zavesti in volji ter informativni zanesljivosti priznanja (točke 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP) oziroma pravni veljavnosti sklenjenega sporazuma (točka 1 drugega odstavka 450.č člena ZKP) narok za izrek kazenske sankcije in sodba, ki bi sicer sledila praviloma dolgotrajni glavni obravnavi. Da je tako kazenski postopek institucionalno pomembno skrajšan in dinamično pospešen, verjetno ni treba posebej poudarjati, manj jasno pa je, s kakšnim priznanjem imamo glede na ureditev pred spremembo zakona pravzaprav opraviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Pravnomočnost plačilnega naloga in odločbe o prekršku

Anja Koren, 7.1.2016

Prekrški

Anja Koren, Pravna praksa, 1/2016V zadnjem času se v praksi pogosto pojavljajo dileme glede pravnomočnosti in izvršljivosti odločb, izdanih v postopku o prekršku, predvsem plačilnega naloga prekrškovnega organa. Za pravilno in usklajeno delovanje prekrškovnih organov ter pravno varnost državljanov, ki se vsakodnevno srečujejo s prekrškovnimi normami, so v prispevku predstavljena izhodišča za obravnavanje nedovoljenih in prepoznih zahtev za sodno varstvo po določbah Zakona o prekrških (ZP-1).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(4) 47(1) 46(9)
45(2) 45-46(1) 44(4) 44-45(1)
43(5) 41(2) 41-42(1) 38(3)
38-39(1) 37(2) 36(6) 35(2)
34(4) 33(3) 32-33(1) 31-32(3)
30(1) 30-31(2) 29-30(2) 27(5)
27-28(2) 26(4) 25(5) 24-25(4)
23(4) 22(3) 22-23(3) 21(7)
21-22(3) 20(8) 20-21(1) 19(6)
19-20(2) 18(4) 17(2) 17-18(2)
16(3) 16-17(8) 15(3) 15-16(1)
14(4) 14-15(1) 13(2) 13-14(1)
Več...

Leto objave

2019(9) 2018(8) 2017(1) 2016(7)
2015(10) 2014(2) 2013(2) 2012(6)
2011(8) 2010(9) 2009(14) 2008(17)
2007(15) 2006(18) 2005(10) 2004(4)
2003(4) 2002(2) 2001(3) 2000(8)
1999(6) 1998(7) 1997(5) 1996(9)
1995(5) 1994(1) 1993(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov