O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 54)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Direktiva 2012/29/EU: dve leti zamude pri implementaciji in načelo lojalne razlage

dr. Primož Gorkič, 29.3.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 12-13/2018Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Načelo ne bis in idem pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja

mag. Andreja Sedej Grčar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 1/2017Kazenski sodnik pri sojenju večkrat naleti na storilca, ki je serijsko izvršil več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi in izreče ena kazenska sankcija. Še preden je bil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku (KZ-1) zakonsko urejen, je institut izoblikovala in uporabljala sodna praksa, ki mu je bila zelo naklonjena. Uporaba instituta pa je bila preširoka, predvsem pa neenotna. Sodišča so dejansko prevzemala vlogo zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar, 7.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 27/2016Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvedena priča

dr. Primož Gorkič, 11.2.2016

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 6/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) celovito ureja tri osebna dokazna sredstva: pričo, izvedenca in obdolženca. V literaturi je verjetno največ pozornosti namenjene sicer obdolžencu kot specifičnemu dokaznemu sredstvu, ker nastopa hkrati tudi kot (glavni) procesni subjekt, katerega položaj določajo temeljna procesna jamstva. Vendar pa pri tem ne smemo zanemariti dilem, ki se porajajo v zvezi s pričo in izvedencem. Čeprav je na prvi pogled razlika med njima jasna, pa zlasti praksa kazenskih postopkov kaže, da ni tako. Verjetno je prišel čas, ko moramo odkrito pripoznati tudi institut t. i. izvedene priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Pravna narava sklepa o sprejemu priznanja krivde

dr. Primož Gorkič, 11.6.2015

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 23/2015Če obdolženec na predobravnavnem naroku prizna krivdo po obtožbi, sodišče presodi, ali naj priznanje sprejme ali zavrne (drugi odstavek 285.c člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP). Narava sklepa o priznanju ali zavrnitvi krivde je zelo zanimiva. Ta sodna odločba se namreč upira klasifikacijam, ki jih teorija kazenskega procesnega prava uporablja pri pojasnjevanju narave sodnih odločb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Varstvo in meje odvetniške poklicne tajnosti v kazenskem postopku

dr. Primož Gorkič, 19.3.2015

Odvetništvo in notariat, Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 11-12/2015Nesporno je, da je treba režimu poseganja v odvetniško poklicno tajnost nameniti posebno pozornost, tako v zakonodaji kot tudi praksi kazenskega postopka. To na splošni ravni izhaja iz posebnega položaja odvetništva, ki kot del pravosodja uživa (institucionalno) samostojnost in (funkcionalno) neodvisnost. Tak položaj ni namenjen zaščiti odvetnikov in odvetniškega poklica, ampak zaščiti njihovih (potencialnih) strank - torej vseh nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1

dr. Primož Gorkič, 28.8.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 33/2014Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-65/13-19 z dne 3. julija 2014 razveljavilo določbe 162.-169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov (med drugim tudi) za namene kaz
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Osebe z motnjami v duševnem razvoju - nevidne žrtve kaznivih dejanj

Monika Grom, 21.8.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Monika Grom, Pravna praksa, 31-32/2014Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosteje žrtve kaznivih dejanj kot osebe iz večinske populacije, vendar pa so kazniva dejanja, ki se zoper njih izvršujejo, v večini primerov prikrita. Razlogi za to so predvsem v tem, da so zaradi svoje ranljivosti lahke žrtve, storilci pa imajo tudi zelo velike možnosti, da bodo ostali nekaznovani. K prikritosti takih kaznivih dejanj pa močno pripomore tudi ignoranca odgovornih oseb (še zlasti v socialnovarstvenih ustanovah), za katere je na prvem mestu ugled ustanove, šele nato pa dobrobit njihovih varovancev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Financiranje lastnih delnic kot kaznivo dejanje

Barbara Gabrovec, 5.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Gabrovec, Pravna praksa, 22/2014Slovensko pravo ne pozna posebnega kaznivega dejanja, ki bi se nanašalo na prepoved finančne pomoči, zagotovljene s strani družbe drugemu pri pridobivanju njenih delnic. Pravzaprav nobena določba Kazenskega zakonika (KZ-1) v svojem besednem zapisu ne vsebuje izraza "lastne delnice". Zato je treba prepovedano finančno pomoč iz prvega odstavka 248. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) podrediti znakom kaznivega dejanja, vsebovanim v določbi KZ-1, ki kot kaznivo dejanje določa širši spekter prepovedanih ravnanj. Tako kaznivo dejanje je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Načelo sorazmernosti in izločanje nezakonitih dokazov v slovenskem pravu: drugi del

dr. Primož Gorkič, 6.2.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 5/2014Ta članek ne govori o tem, ali se zavzemam za utilitaristično doktrino izločanja ali ne. Govori o tem, ali je tak pristop pri nas sploh mogoče resno zagovarjati, upoštevajoč trenutno stanje (ustavnega) kazenskega procesnega prava. V teoriji prevladuje t. i. dosledna, radikalna doktrina izločanja dokazov, redna sodišča pa se vse bolj nagibajo v smer utilitarističnega pristopa. Vendar pa so stališča, ki so jih zavzela sodišča v teh primerih, pomanjkljiva. Utilitaristična stališča, ki so jih sprejela (naj si bodo nosilna ali zgolj obiter dicta), pomenijo poseg v ustavna jamstva bodisi obdolženca bodisi drugih oseb. To pomeni, da je treba tudi tehtanje opraviti v okvirih, ki jih postavlja ustavna ureditev. Tega sodišča v omenjenih zadevah niso naredila - pa bi morala. S svojimi stališči namreč odstopajo od ustaljene prakse varstva ustavnih jamstev obdolženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Kazenski postopek: legitimnost skozi preverljivost

dr. Primož Gorkič, 30.1.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 4/2014Zdi se, da so časi, ko so razvoj kazenskega procesnega prava narekovala temeljna procesna jamstva, mimo. To ne pomeni, da procesna jamstva kazenskega postopka danes ne sooblikujejo več. Nasprotno, so odločilen, če ne konstitutiven element pravnosti kazenske represije. Vendar pa imamo s procesnimi jamstvi velik problem takoj, ko se z deklarativnega prikimavanja spustimo na raven njihovega izvrševanja. Izvrševanje procesnih jamstev namreč terja, da smo sploh sposobni zaznati trenutek, ko organi kazenskega postopka izgubijo posluh zanje. Z drugimi besedami: če želimo procesna jamstva ohraniti pri življenju, mora biti ravnanje organov kazenskega postopka transparentno in skozi transparentnost tudi preverljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

ZPrCP-A ali koga skrbi za varnost na naših cestah

Suzana Gril, 15.11.2012

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 44/2012Področje cestnega prometa in prometne varnosti so konec leta 2010 in v začetku leta 2011 zaznamovale korenite spremembe prometne zakonodaje. Do takrat veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki je bil po mnenju zakonodajalca preobsežen, nepregleden in zato neustrezen, so nadomestili štirje novi predpisi. Zanje smo utemeljeno pričakovali ali vsaj upali, da so pripravljeni premišljeno, ob ustrezni poglobljeni analizi in sodelovanju širokega kroga strokovnjakov, vse z namenom ustvarjanja stabilnih in trdnih temeljev prometne varnosti. Žal se pričakovanja niso v celoti uresničila. Argumenti, ki jih je zakonodajalec ob uvajanju nove prometne zakonodaje jasno in pogosto ponavljal, padajo eden za drugim kot hišica iz kart. Kako naj si sicer razlagamo, da smo v dobrem letu dni od začetka uporabe novih prometnih predpisov že doživeli spremembo Zakona o cestah (ZCes-1A), nedavno pa je veliko prahu dvignila tudi novela Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-A). Tako se v strokovni javnosti utemeljeno sprašujemo, ali je bila pot, ki jo je na področju prometne zakonodaje zakonodajalec začrtal konec leta 2010, res dovolj premišljena. Težko je namreč razumeti, da se je le leto dni po začetku uporabe zakonodajalec odločil pristopiti k spremembi ZPrCP, katere temeljno sporočilo in vodilo je zniževanje glob za posamezne prekrške, med njimi tudi tistih, ki so povezane z intenziteto posledic prometnih nesreč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Nekatere dileme postopka v zvezi z odložitvijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Suzana Gril, 25.10.2012

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 41-42/2012Zadnja sprememba Zakona o prekrških (ZP-1G) je bistveno posegla v postopek odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Novela je namreč razveljavila 202.a člen, ki je do spremembe urejal postopek v zvezi z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljevanju sklep o prenehanju), hkrati pa je odpravila možnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk. Po drugi strani je novela kot nadomestilo dotedanji možnosti omilitve stranske sankcije kazenskih točk uzakonila t. i. odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Določbe od 202.d do 202.f člena, ki urejajo možnost odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se uporabljajo le, če je bil storilcu sklep o prenehanju izdan 1. oktobra 2011 ali pozneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

ZP-1G in nova prometna zakonodaja - korak v pravo smer?

Suzana Gril, 22.9.2011

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 36/2011Minilo je šest let od začetka uporabe Zakona o prekrških (ZP-1). V tem času je bil zakon že velikokrat spremenjen in dopolnjen, zadnja sprememba ZP-1G je začela veljati 13. marca 2011. Ta je sledila spremembam, ki jih je zakonodajalec letos uvedel na področju varnosti cestnega prometa. Konec leta 2010 so namreč takrat veljavni Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) nadomestili štirje novi predpisi, in sicer Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakon o voznikih (ZVoz), Zakon o motornih vozilih (ZMV) in Zakon o cestah (ZCes-1). Vsi štirje novi zakoni so se začeli uporabljati 1. julija 2011. Razlog za tako prenovo naj bi bilo lažje izvajanje zelo obsežnih vsebin, ker naj bi bil ZVCP-1 preobsežen, nepregleden in neprijazen do uporabnikov. Z ureditvijo celotne materije iz ZVCP-1 po posameznih sklopih in v posameznih predpisih naj bi bila tako za organe, ki na tem področju opravljajo svoje naloge, kot tudi za storilce prekrškov, pa tudi vse druge, ki se s tem področjem srečujejo v praksi, uporaba teh predpisov preprostejša, preglednejša in boljša. Sprememba ZP-1G, ki je sledila sprejetju nove prometne zakonodaje, se večinoma navezuje na rešitve, ki so jih prinesli novi predpisi, in je bila v tem pogledu torej nujna, kljub temu pa lahko vnovič in še enkrat več ugotovimo, kako nepremišljeno je ravnanje države na področju prekrškovnega prava, ki z vsako spremembo poskuša popravljati napake iz prejšnjih novel. To pa v praksi povzroča le še večje težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Dokazi, pridobljeni pri carinskem nadzoru ob prehodu državne meje, v kazenskem postopku

Primož Gorkič, 18.8.2011

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 30-31/2011Ustavno sodišče je 6. julija 2011 sprejelo odločbo št. Up-1293/08. Odločba je pomembna, ker se loteva tudi vprašanj zasebnosti v prevoznih sredstvih in procesnih jamstev pri pridobivanju dokazov v nekazenskih postopkih ter njihove dovoljenosti v poznejšem kazenskem postopku. Preden nadaljujete z branjem, pa najprej vabim k branju odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄40-41

Pravni kanibalizem

Primož Gorkič, 15.10.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

K sporazumevanju v nemškem kazenskem postopku

dr. Primož Gorkič, 1.7.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Presoja ustavnosti postopka s kaznovalnim nalogom: zamujena priložnost?

dr. Primož Gorkič, 22.4.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2010Ustavno sodišče je konec preteklega leta na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu presojalo ustavnost določbe 445.d člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),1 ki izključuje veljavnost prepovedi reformatio in peius v postopku po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu.2 Odločba je sicer dobrodošel korak ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄10

Kazenske novosti

Natali Gak, 11.3.2010

Kazenski postopek

Natali Gak, Pravna praksa, 10/2010Kazenska zakonodaja bo v naslednjih mesecih predmet večjih sprememb, o katerih je na srečanju Pravniškega društva Ljubljana 4. marca 2010 v Ljubljani spregovoril minister za pravosodje Aleš Zalar. Poudaril je, da je treba k spreminjanju zakonodaje pristopiti celovito in upoštevati, da sprememba eneg...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(1) 45(2) 44(1) 43(1)
42(1) 41(1) 41-42(1) 40-41(1)
39(1) 39-40(1) 38-39(1) 36(2)
34(2) 34-35(1) 33(1) 33-34(1)
31-32(1) 30(2) 30-31(1) 29-30(3)
28(2) 27(3) 26(3) 24-25(1)
23(1) 22(1) 19(1) 16-17(2)
14(1) 12-13(1) 11(1) 11-12(1)
10(1) 10-11(1) 9(1) 7(1)
6(1) 5(2) 4(1) 2(1)
1(1)

Leto objave

2019(3) 2018(2) 2017(3) 2016(2)
2015(2) 2014(5) 2012(2) 2011(2)
2010(4) 2009(4) 2008(3) 2007(1)
2006(5) 2005(7) 2004(3) 2003(2)
2002(3) 2000(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov