O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 102)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku

Hinko Jenull, 26.9.2019

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2019Tudi v postopku o prekršku je nujno onemogočiti neupravičeno zavlačevanje, ki se pri nas že tradicionalno zagotavlja z izmikanjem vročitvi uradnih pisanj s (predvideno) neprijetno vsebino. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) take poskuse preprečuje s fikcijo pri neuspeli vročitvi v roke naslovniku (87. člen), vročanju z javnim naznanilom (94., 96. in 96.a člen) in pri odklonitvi sprejema (95. člen). Poenostavitev vročanja pa ne sme onemogočiti varstva pravic udeležencev postopka, zato veljavnost fikcije ni absolutna. Zakon in sodna praksa pristojnemu organu nalagata skrben preizkus obstoja podlag in pogojev za veljavnost fiktivne vročitve, naslovniku pa omogočata njeno izpodbijanje. Prispevek je namenjen kratkemu pregledu možnosti, ki so še na voljo, ko je fiktivno vročena odločitev o prekršku (odločba, plačilni nalog, sodba) že postala pravnomočna in izvršljiva, čeprav je naslovnik zaradi napak pri vročanju ni prejel niti je ni mogel prejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kultura pregona

Hinko Jenull, 28.3.2019

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2019Vloga prava v prizadevanjih za izboljšanje družbe je precenjena. Ne zgolj pri taksah, tarifah in pristojbinah, precenjen je njegov učinek na "negativne pojave". Ti danes zajemajo vse, kar moti vrednostno, politično in marketinško vsiljen ideal vsesplošnega uspeha, zdravja, sreče in zadovoljstva. Kruto dejstvo je, da življenje ne sledi našim optimističnim predstavam, zato vedno več ljudi zapade v tesnobo, izgubi zaupanje in občuti krivico. Kjer je krivica, pa mora pravna država - vsaj tako zdaj velja - prizadetim zagotoviti izvršljiv zahtevek, ki bo nadomestil izjalovljena pričakovanja. Če ne to, pa vsaj, "da bo kdo odgovarjal", ker ni, kakor bi moralo biti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ugotavljanje identitete voznika po fotografijah v postopku odločanja občinskega redarstva

Hinko Jenull, 25.10.2018

Cestni promet, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2018Nove informacijske tehnologije, ki spreminjajo svet na vseh področjih, prinašajo dodatne možnosti dokazovanja pri prav(osod)nem odločanju, kar je tesno povezano z zakonitostjo načina njihove uporabe. Zato ne preseneča, da je v postopkih o prekršku že prišla na dnevni red uporaba fotografij voznikov (smiselno enako velja za videonadzor), ki so posnete na lokacijah merilnih naprav (stacionarnih radarjev) ob slovenskih cestah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Javnost sojenja in posvečenost mrtvih

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Zakon pooblašča sodišče, da v kazenskem postopku izključi javnost od celote ali dela glavne obravnave, če je to (med ostalim) potrebno zaradi varovanja morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti. Če so po oceni sodišča ti pogoji izpolnjeni, izključi javnost z obrazloženim sklepom, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Poklicne prepovedi

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Namen kazenskega postopka ni le, da se izreče primerna sankcija, povrne povzročena škoda oziroma odvzame korist, krivemu storilcu je treba tudi onemogočiti ponovitev kaznivega ravnanja. Tak preventivni učinek kazenske represije se, poleg začasne izločitve na podlagi prostostnih sankcij oziroma grožnje ob pogojnih obsodbah, zagotavlja z izrekanjem ustreznih varnostnih ukrepov in učinkovanjem pravnih posledic obsodbe. V obdobju obsežnega gospodarskega in finančnega kriminala je še posebej pomembno, da se z opisanima načinoma skušajo preprečiti zlorabe, ki jih omogoča delovanje v okviru določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Kazenski postopek v duhu časa

Hinko Jenull, 26.10.2017

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2017V razpravi o metodologiji kazenskega procesnega prava na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov je dr. Zlatan Dežman opozoril, da se moramo ob vladnem predlogu sprememb in dopolnitev kazenskega postopka (novela ZKP-N) vprašati tudi o "duhu časa", v katerem je bil napisan. Vprašati pa se moramo tudi o "duhu nosilcev", ki so predlog s politično silo uveljavljali do neuspešnega konca zakonodajnega postopka. Obojega se ta zgodba dotika v več točkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Odgovornost za prekrške pri prenehanju pravne osebe

Hinko Jenull, 11.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 18/2017Pravni osebi (d. o. o.) je bila zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 21. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, storjenega 16. decembra 2013, dne 15. januarja 2014 s plačilnim nalogom izrečena globa. Od 13. novembra 2014, torej v času, ko je že bil izdan plačilni nalog in zoper njega vložena zahteva za sodno varstvo, sodišče pa o tej zahtevi še ni odločilo, je bila pravna oseba v stečajnem postopku. Sodišče, ki za stečajni postopek ni vedelo, je s sodbo z dne 25. januarja 2016 zavrnilo zahtevo pravne osebe za sodno varstvo. Stečajni postopek je bil končan brez razdelitve s sklepom z dne 7. novembra 2016, ki je postal pravnomočen dne 23. novembra 2016. Globa, ki je bila pravnomočno izrečena pravni osebi, ni bila plačana, niti izterjana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pazi, snemamo!

Hinko Jenull, 21.7.2016

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Napoved zahteve za sodno varstvo

Miha Jesenko, 19.5.2016

Prekrški

Miha Jesenko, Pravna praksa, 20-21/2016V dveh dneh, 12. in 13. maja, so se v Kranjski Gori v izvedbi družbe IUS SOFTWARE (GV Založba) odvili 11. dnevi prekrškovnega prava, osrednjega strokovnega posvetovanja pravnikov in drugih strokovnjakov s področja prekrškov. Izmed kopice novosti in praktičnih rešitev je ena od najpomembnejših napoved zahteve za sodno varstvo pred izdajo odločbe o prekršku. Po novem se bo odločba izdelala brez obrazložitve, če pa bo napovedana pritožba, bo treba izdelati tudi obrazložitev in jo poleg odločbe poslati vsem upravičencem v 30 dneh. Če se zahteva za sodno varstvo vloži prepozno, vendar so v njej navedeni opravičljivi razlogi za prepozno vložitev, se šteje, da zahteva vsebuje tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči prekrškovni organ, medtem ko o zahtevi za sodno varstvo odloči sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Prekrški - deseti krog

Hinko Jenull, 17.3.2016

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2016Matične knjige, dedovanje, davki in prekrški so zadeve, ki se jim povprečni državljan težko izogne. Razumljiv je zato interes stroke in splošne javnosti za spremembe, ki jih oblast načrtuje na teh področjih. Ob koncu februarja je Vlada po rednem postopku v Državni zbor vložila deseto novelo Zakona o prekrških (ZP-1J), z uvodno oceno, da to področje "še vedno ni povsem stabilno", in napovedjo, da bo zakon rešil nekatera odprta sistemska vprašanja in dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Predlogi državnega tožilstva za boljše inkriminacije

Hinko Jenull, 14.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 2/2016Prispevek temelji na predlogih, ki jih je Vrhovo državno tožilstvo Republike Slovenije v preteklem obdobju posredovalo Ministrstvu za pravosodje v okviru strokovnega sodelovanja pri pripravi sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1) ali pa samostojno, ob zaznanih pomanjkljivostih zakonske ureditve ali težavah pri uporabi posameznih določb splošnega in posebnega dela KZ-1 v praksi. Zaradi vključitve osebnih pogledov in mnenj avtorja posameznih ocen in predlogov ni mogoče šteti za uradna stališča tožilske institucije, ampak le kot pobudo za morebitni zakonodajni premislek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Big game fishing

Hinko Jenull, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39-40/2015Naivno bi bilo misliti, da zadnje odločitve najvišjih sodišč v kapitalnih kazenskih zadevah ne bodo imele širših posledic za slovensko pravosodje. Akademska stroka bo preučevala teoretične podlage sprejetih stališč, medijska javnost se bo zgražala nad padanjem velikih procesov, politika bo imela vse več priložnosti za pozive k lustraciji, tudi če se bo v zaporu znašel še kdo med tistimi, za katere si v preteklosti ne bi mogli predstavljati, da bodo sploh kdaj sedli na zatožno klop. Nova razlaga načela zakonitosti pa bo vplivala tudi na sodno prakso, saj bo postopno uveljavljena na nižjih stopnjah odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Drugi in bližnji v kazenski zakonodaji

Hinko Jenull, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2015Znano Montesquieujevo misel, da se je treba pisanja zakonov lotiti s tresočo roko, razumem kot potrebo po tehtnem premisleku zakonodajalca, preden sede za pisalno mizo. Ko je odločitev sprejeta, pa mora roka mirno in jasno slediti skrbno oblikovani misli. Žal se zaradi hitenja večkrat zgodi obratno in zapis razkrije, da rešitev vsebinsko ni dozorela, zato je pisava slabo berljiva. Posebej neprijetno je, če se to zgodi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki bi moral biti zaradi stroge zahteve po čisti in enoznačni opredelitvi pojmov deležen dodatne zakonodajne pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Lex Bavčar - pomisleki k neživljenjski rešitvi v predlogu novele ZIKS-1F

Hinko Jenull, 11.6.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 23/2015Ni namen tega prispevka problematizirati izvrševanja kazni zapora v konkretni zadevi, o kateri odloča pristojno sodišče. Osebno ime v naslovu je samo prispodoba zakonodajnega pristopa, ki pod vplivom medijske histerije pravno ureditev prehitro in nedomišljeno prilagaja pričakovanju javnosti glede odločitve o posameznem obsojencu. Domnevnega zapleta tako nikoli ni mogoče rešiti, v vseh drugih primerih pa večkrat nastanejo le še dodatne težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Izvršitev odvzema premoženja po ZOPNI

Hinko Jenull, 18.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 49-50/2014Postopki na podlagi prvih tožb po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), pri čemer je ena od pravdnih zadev že pravnomočno končana, v praksi odpirajo vprašanje izvršitve sodbe, s katero se premoženje odvzame. Pomanjkljive, nejasne in deloma nasprotujoče si določbe zakona omogočajo različne razlage tako glede vrste postopka, v katerem se sodba izvrši, kot tudi glede pristojnosti za predlaganje uvedbe, dovolitev in vodenje izvršbe ter za opravo posameznih izvršilnih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Evropski nalog za prijetje in predajo - kritična presoja zakonitosti ravnanja sodišča in Policije

mag. Tine Jurič, 11.9.2014

Kazenski postopek

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 35/2014Pri prebiranju strokovne literature, ki se nanaša na Evropski nalog za prijetje in predajo, sem ugotovil, da jo je kar nekaj, ki opisuje predvsem ravnanje sodišča, potem ko je oseba, zoper katero je bil nalog razpisan, že v priporu. Zelo malo ali skoraj nič pa ni napisanega o tem, kako poteka postopek od prijetja take osebe do njene predaje sodišču. Ker je Policija tista, ki največkrat prime tako osebo, želim s tem člankom na osnovi resničnega primera ponazoriti, kaj se dejansko dogaja. V praksi se namreč zlorablja institut pridržanja po Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), saj Policija v nekaterih primerih osebo pridrži za dalj časa, kot bi bilo potrebno. Razlogi, zakaj do tega prihaja, so predvsem na strani nekaterih preiskovalnih sodnikov. V danem primeru na primer ni bilo mogoče zagotoviti sodno zapriseženega tolmača.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Vrnitev represivne psihiatrije?

Hinko Jenull, 21.8.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 31-32/2014Zadeva - gre za načelni spor o pristojnosti med psihiatričnim zavodom in državnim tožilcem - ne bi bila vredna posebne pozornosti, če vanjo ne bi posegel Varuh človekovih pravic. Ker je pritrdil stališču, ki krepi vlogo represivnih organov na področju duševnega zdravja, je kritičen pogled nujen. Ampak najprej dejstva. Takole je bilo:
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Zavarovanje izvršitve izrečenih sankcij

mag. Tine Jurič, 19.6.2014

Prekrški

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 24-25/2014Zakon o prekrških (ZP-1) v petnajstem poglavju ureja postopek izvrševanja odločb o prekršku, sodb ali posameznih sklepov (v nadaljevanju posamični akt) in velja za sklepni del obravnave posameznih prekrškovnih zadev. Na podlagi ustavne določbe o zakonitosti in določnosti sankcij v zakonih se z izvrševanjem uresničujejo predpisane sankcije za dejanja, ki so določena kot prekrški in za katera so bile v prekrškovnih postopkih izrečene sankcije, skladno z zakoni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Pridobitev odredbe za hišno preiskavo v prekrškovnem postopku

mag. Tine Jurič, 24.4.2014

Prekrški

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 16-17/2014S hišno preiskavo se poseže v eno najbolj temeljnih ustavno varovanih pravic in svoboščin, to je v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Hkrati pa lahko, seveda ob upoštevanju načela sorazmernosti, pomeni učinkovito dejanje za odkritje storilcev prekrška in za pridobitev materialnih dokazov (dokumentacije, predmetov) v prekrškovnih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Dosmrtno zastaranje

Hinko Jenull, 5.12.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 47/2013"Ne glede na določbe zakona, ki ureja kazniva dejanja, in zakona, ki ureja obligacijska razmerja, kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora bank, ki so povezana z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali nadzora banke, zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanjaŠ,] ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja." Če verjamete ali ne, ta določba je bila vključena v Zakon o bančništvu z novelo ZBan-1L in tako velja od 23. novembra 2013.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(102)

Leto objave

2019(6) 2018(4) 2017(2) 2016(4)
2015(3) 2014(5) 2013(3) 2012(2)
2011(4) 2010(1) 2009(6) 2008(17)
2007(5) 2006(7) 2005(7) 2004(3)
2003(4) 2002(3) 2001(3) 2000(1)
1999(4) 1998(2) 1997(1) 1995(1)
1993(2) 1992(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov