O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 3
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 53)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Pravica do nedotakljivosti stanovanja - navzočnost prič pri hišni preiskavi brez odredbe

Avtor ni naveden, 13.6.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2013Pri hišni preiskavi brez odredbe, ki jo je med drugim mogoče opraviti v primeru, če imetnik stanovanja to želi (prvi odstavek 218. člena ZKP), je obvezna navzočnost dveh polnoletnih prič (drugi odstavek 218. člena ZKP). Njuna odsotnost je mogoča le ob pogojih iz tretjega odstavka 218. člena ZKP, razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič pa morajo biti navedeni v zapisniku o preiskavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Zatajitev postopkovne pravičnosti

Jaka Pengov, 30.5.2013

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 21/2013Če prosto po Nietzscheju povzamem, da je bistvo prava postopek, hkrati pa sledim znameniti krilatici filozofije prava 20. stoletja, po kateri je pravo kulturni pojav, ki služi pravičnosti, lahko v aristotelovskem duhu sklenem, da se pravičnost prava in pravnega postopka kaže predvsem na posamičnih, nemalokrat banalnih primerih vsakdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Odvzem prostosti v postopku ugotavljanja dolžnikovega premoženja

mag. Mojca Strašek Dodig, 30.5.2013

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

mag. Mojca Strašek-Dodig, Pravna praksa, 21/2013Ustavno sodišče RS je že odločilo, da pri odvzemu prostosti v okviru izvršilnega postopka zaradi ravnanj dolžnika, ki se ne odziva na pozive sodišča za predložitev seznama svojega premoženja in ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalni namen, ampak za poskus vplivati na njegovo voljo, naj opravi oziroma opusti ravnanja, ki preprečujejo učinkovito varstvo upnika. Poseg v pravico do osebne svobode je v tem primeru sorazmeren s ciljem zagotovitve učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva. Ravnanja dolžnika, ki zavestno noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Pojem skrajne sile v pravu

dr. Andrej Ferlinc, 30.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/2013Institut skrajne sile je v pravni teoriji predmet številnih razprav in pri študiju kazenskega prava sodi med abecedo proučevanja temeljnih institutov. Toliko bolj je zato opaziti razkorak med praktično uporabnostjo tega instituta in teorijo, saj se večina sodnikov in tožilcev kljub dolgoletni praksi še nikoli ni srečala s primeri, v katerih bi lahko preverili njegovo uporabnost. V kriznih razmerah pa bi lahko institut skrajne sile vendarle pridobil na svoji aktualnosti, če bi ga smeli uporabiti tudi na področju gospodarskega poslovanja. Seveda pa bi potem morali na drugačen način upoštevati nekaj temeljnih elementov, ki jih teorija šteje kot bistvene za ta pravni institut. Nekaj primerjalnopravnih izhodišč je že znanih: tukaj je morda treba opozoriti na avstrijskega avtorja Dithelma Kienapfla, ki je že pred časom opozoril, da kot problem obstaja tudi t. i. gospodarska skrajna sila (nem. wirtschaftlicher Notstand). V normalnih gospodarskih razmerah naj ne bi imela posebnih učinkov, češ da vsak, ki se loti gospodarske dejavnosti, mora prevzeti tudi tveganja takega poslovanja in ravnati v skladu z dolžnostmi, ki jih določajo predpisi. Toda položaj v razmerah gospodarske krize je lahko povsem drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Ugotavljanje alkoholiziranosti poklicnih voznikov

mag. Nataša Belopavlovič, 30.5.2013

Prekrški, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 21/2013Smo podjetje za prevoz potnikov v cestnem prometu. Naši vozniki v času opravljanja dela ne smejo imeti v krvi alkohola (0,00 mg alkohola/l izdihanega zraka). V ta namen jih pooblaščene osebe v skladu s sprejetim pravilnikom o ugotavljanju alkoholiziranosti občasno preventivno kontrolirajo. V pravilniku je določeno, da se poleg ugotavljanja alkoholiziranosti z alkotestom ta lahko preverja tudi na druge načine (zaznavanje motenj v obnašanju, zadah itd.). Pri majhnih količinah alkohola pa ti načini niso učinkoviti. Podjetje ne sme dovoliti vožnje vozniku, če ima ta več kot 0,00 alkohola v krvi ali pa je pri preventivni kontroli na primer odklonil alkotest. • Ali lahko v pravilniku o ugotavljanju alkoholiziranosti, da se izognemo množičnemu odklanjanju alkotesta, določimo, da je tudi odklonitev alkotesta hujša kršitev delovnih obveznosti zaposlenega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku: pravni in kriminalitetnopolitični vidiki

dr. Aleš Završnik, 23.5.2013

Kazenski postopek

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2013Pomen nekega pravnega instituta lahko merimo po tem, kako daleč v globino "pravnega morja" seže. O posegu pogajanja o priznanju krivde v kazenski postopek Weigend pronicljivo pravi, da v primeru zadovoljstva tožilstva in obrambe z rezultatom pogajanj to ne pomeni tudi tega, da rešitev ustreza zahtevam kazenskopravne pravičnosti. Institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining) tako seže vse do dna pravnega morja, do temeljnih vprašanj (kazenskega) prava, kot sta, kaj je "pravično" in ali naj bo namen kazenskega postopka iskanje "materialne resnice". Tega instituta se je zato mogoče lotiti na različnih ravneh in dr. Andreja Tratnik se ga v doktorski disertaciji loteva celovito: z analizami vrednostnih izhodišč primerjalnopravnih izvedenk, kriminalitetnopolitičnih, materialnopravnih in procesnopravnih učinkov, iskanjem socioloških vzrokov njegovega vznika in preučevanjem njegovega izvajanja v praksi več držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti

Alenka Mordej, 23.5.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 20/2013Tema strokovnega srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 8. aprila na PF Univerze v Ljubljani, so bila kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Gre za področje, na katerem se kazensko pravo stika z delovnim pravom in pravom socialne varnosti in ki je zaradi zdajšnjih razmer, predvsem gospodarske krize, postalo v zadnjem času precej aktualno. Uvod v razpravo smo pripravili profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Vid Jakulin, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Matjaž Jager in okrožna V Kazenskem zakoniku (KZ-1) je posebno poglavje namenjeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Skoraj vsako ravnanje je prekršek

dr. Andreja Tratnik, 16.5.2013

Prekrški

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 19/2013Letošnji dnevi prekrškovnega prava, ki so potekali 9. in 10. maja, se tokrat niso odvili v Portorožu - kot že sedemkrat doslej - ampak na drugem koncu Slovenije, v Kranjski Gori. Iz uvodnega nagovora vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla je bilo jasno, da udeleženci tega niso sprejeli z navdušenjem, so pa ukrep organizatorja razumeli - kriza se očitno kaže prav povsod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Preiskava poslovnih prostorov

Avtor ni naveden, 9.5.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 18/2013Prvi stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence je v neskladju z Ustavo. Državni zbor RS mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Členi 54, 56, 57, 59 in 61 Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Več zapornikov

Irena Vovk, 25.4.2013

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2013"Lani je bilo v povprečju dnevno zaprtih 1.418 oseb, kar je za šest odstotkov več kot leto poprej, prav tako se je povečalo skupno število zaprtih oseb na 5.270 (94,4 odstotka moških in 5,6 odstotka žensk), kar je za 2,7 odstotka več kot v letu 2011," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi letnega poročila 2012, povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič. Številke so najvišje od obstoja samostojne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Možnost odvzema živali

Helena Klinc, 25.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Helena Klinc, Pravna praksa, 16-17/2013Pravna situacija, ko Zakon o prekrških (ZP-1) predvideva možnost odvzema živali, Kazenski zakonik (KZ-1) pa tega ukrepa ne pozna, je nesprejemljiva. To se mora v skladu z argumentum a minori ad maius (sklepanje od manjšega na večje) in v skladu z javnim interesom spremeniti, tako da bo možnost odvzema živali predvidena tudi v KZ-1. Pravna posledica (ukrep odvzema živali) še bolj utemeljeno velja za večje, ki ima bolj trdne razloge za njen nastop, kot manjše. Prekrški pa so prepovedana dejanja, ki naj bi bila glede na prepovedano posledico lažja kot kazniva dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Obstoj prekrška - prijava podaljšanega obratovalnega časa - narava poslovne dejavnosti

Avtor ni naveden, 25.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2013Bistvo trgovinske dejavnosti je v nakupu blaga z namenom nadaljnje prodaje, bistvo tiste vrste gostinske dejavnosti, pri kateri je poudarek na hrani, pa je v pripravi jedi tako, da je ta primerna za takojšnje zaužitje. Pojma obdelave (predelave in dodelave), ki ga vsebuje definicija trgovinske dejavnosti, ni mogoče enačiti s pripravo hrane (jedi) za takojšnje zaužitje, saj bi bila v nasprotnem primeru vsaka gostinska dejavnost hkrati tudi trgovinska dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Prekrški - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - zastaranje izvršitve sankcije

Avtor ni naveden, 18.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2013Poleg dveh temeljnih pogojev za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (tretji odstavek 22. člena ZP-1), mora biti izpolnjen še tretji pogoj, in sicer da so kazenske točke, ki jih sodišče upošteva v sklepu o prenehanju vozniškega dovoljenja v skupnem seštevku kazenskih točk, tudi (zakonito) izvršene, torej vpisane v evidenco kazenskih točk pred potekom relativnega zastaralnega roka za zastaranje izvršitve sankcije za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Sankcije za prekršek - odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška

Avtor ni naveden, 11.4.2013

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2013Čeprav izrek stranske sankcije odvzema vozila predstavlja poseg v lastninsko pravico gospodarske družbe - lastnice odvzetega vozila -, s katero je imel storilec sklenjeno pogodbo o operativnem lizingu, to ne more pretehtati nad zmanjšanjem stopnje ogroženosti zdravja in življenja ljudi, ki ga bo mogoče doseči z odvzemom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Kolektivno kaznivo dejanje

Miha Šošić, 4.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 13/2013Pojem kolektivnega kaznivega dejanja se v slovenskem pravnem prostoru ne uporablja dosledno, saj se mu v kazenskopravni teoriji, sodni praksi in zakonodaji pripisujejo različni pomeni. To lahko vodi do težav tako v teoriji kot tudi v praksi, zato bi bilo treba tako nedoslednost odpraviti ali vsaj omiliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Nedovoljen dokaz - priznanje osumljenca v postopku policijskega zbiranja obvestil - pouk osumljenca

Avtor ni naveden, 4.4.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2013ZKP - četrti in šesti odstavek 148. člena, 8. točka prvega odstavka 371. člena Če policija pridobi priznanje osumljenca o storitvi kaznivega dejanja, ne da bi bil ta pred tem poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, je treba vpliv tega priznanja na ostale zbrane dokaze presojati z vidika vzročno-posledične odvisnosti med njimi. Upoštevati je treba tako dokaze, ki jih je policija zakonito zbrala že pred tako pridobljenim priznanjem, kot tudi vpliv priznanja na kasneje zbrane dokaze ter realnost pričakovanja, da bi policija te dokaze pridobila ne glede na (nezakonito) pridobljeno priznanje osumljenca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Kako se pogajati v kazenskem postopku?

Andreja Tratnik, 28.3.2013

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 12/2013Skoraj leto dni je že naokrog, odkar se je v praksi začela uporabljati enajsta novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ZKP-K. Eden njenih glavnih ciljev je poenostavitev in skrajšanje kazenskih postopkov, in sicer tudi tako, da se obdolženca z obljubo nagrade spodbudi k sodelovanju s tožilcem. O (teoretični) problematičnosti novega pristopa k reševanju kazenskih zadev je bilo že precej napisanega. Nasprotno velja za praktične vidike, saj so izkušnje s pogajanji razmeroma kratke. Dejstvo je, da se z uvedbo pogajanj o priznanju krivde spreminja koncept kazenskega postopka, s tem pa tudi vloga ključnih kazenskopravnih akterjev - tožilca, obdolženca, njegovega zagovornika in sodišča. Ker je bistvo pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev v njegovi prožnosti - pogajalca lahko razpolagata s svojimi (temeljnimi) pravicami in dolžnostmi brez pretiranih formalnih okovov (torej brez zakonsko opredeljenega dolžnostnega ravnanja) - je oblikovanje (pravičnih) standardov ravnanja prepuščeno praksi. Vendar pa se je treba zavedati, da morajo biti standardi poenoteni, sicer bo prišlo do razmaha neenakosti v kazenskem postopku (ki ga izvorno povzroča že sama uvedba pogajanj, saj se z njimi vpeljuje dvotirni sistem kaznovanja: strožji za tiste, ki vztrajajo pri sojenju v kazenskem postopku, ter milejši za tiste, ki sodelujejo s tožilcem in priznajo krivdo). Zato v nadaljevanju ponujam tudi nekatere smernice, ki bi jih bilo v praksi smiselno upoštevati, da se prepreči razvoj spornih praks in kar najbolj spoštuje načelo enakosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Luka Vavken, 28.3.2013

Prekrški

Luka Vavken, Pravna praksa, 12/2013Sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče sodišče, ko storilec prekrška oziroma prekrškov doseže ali preseže v zakonsko predpisanem obdobju zadostno število kazenskih točk v cestnem prometu. Marsikdo bi utegnil pomisliti, da gre pri tem za preprosto, bolj ali manj mehanično opravilo sodišča, ki na podlagi prejetega obvestila Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. A vendar ni tako. Izdaja pravilnega in zakonitega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja od sodnika zahteva natančno delo ter dobro poznavanje in razlago ne vedno najbolj jasnih in po več členih Zakona o prekrških (ZP-1) raztresenih določb, ki jih je treba kombinirati z uporabo določbe 138. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Pravne ovire mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

Matjaž Šaloven, 21.3.2013

Kazenski postopek, Uprava

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 11/2013V Sloveniji že dlje časa prevladuje precejšnje nezaupanje javnosti do (ne)učinkovitosti sodstva, ki se je ob razglasitvi sodbe prvostopenjskega sodišča v zadevi Balkanski bojevnik še okrepilo. Poudariti je treba, da so v skoraj vseh pomembnejših in odmevnejših kazenskih postopkih prisotni mednarodni elementi zbiranja, pridobivanja in izmenjave dokazov, saj imajo kriminalne združbe obsežne mednarodne razsežnosti in zanje državne meje že dolgo niso več ovira. Namen tega prispevka ni ocenjevati omenjenega primera, ki sicer še ni pravnomočno končan, ampak opozoriti na nekatere pravne vidike, probleme in dileme, ki se prepletajo skozi predkazenske in kazenske postopke z mednarodnim elementom in ki lahko bistveno vplivajo na (ne)uspešnost teh postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Sovražni govor in kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti

Nina Židanik, 14.3.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2013V Pravni praksi je bilo v preteklem letu objavljenih že več prispevkov, ki obravnavajo problematiko kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, predvsem z vprašanji, katere izjave pomenijo sovražni govor ter ali jih je treba kazenskopravno sankcionirati ali jih opredeliti zgolj kot prekršek. Danes, ko je splet kar preplavljen s komentarji, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje proti vladajoči politični eliti, pa je treba odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je objekt pravnega varstva obravnavanega kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Prenova predkazenskega postopka zahteva temeljit premislek

Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, 7.3.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2013Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z namenom, da postane hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da bi se pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod na tako korenito spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta dva osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki ju je objavilo Ministrstvo za pravosodje, z enakimi dilemami pa se soočamo tudi pri oblikovanju nadaljnjega osnutka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Izločitev sodnika po zavrnitvi priznanja krivde

mag. Boštjan Polegek, 21.2.2013

Kazenski postopek

mag. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 7-8/2013Zadnji Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) z novimi (dobrodošlimi) instituti za hitrejše in smotrnejše obravnavanje kazenskih zadev (predobravnavni narok, sporazumevanje o krivdi, narok za izrek kazenske sankcije) je uzakonil drugačno vrednotenje obdolženčevega priznanja krivde po vloženi obtožbi. Pred zakonsko spremembo obdolženčevo priznanje na način sojenja s postopkovnega vidika formalno ni vplivalo, zdaj pa lahko sodišče sojenje konča bistveno poenostavljeno, tj. brez izvajanja dokazov v zvezi z obdolženčevo krivdo. Pri tem je sodišče ohranilo možnost in dolžnost presoditi tehtnost priznanja, vendar je glede tega z veljavno zakonsko ureditvijo soočeno s pomembno oviro - obvezno izločitvijo razpravljajočega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalne okoliščine

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) mora obstajati ne samo več povezovalnih okoliščin, ampak mora iz ravnanj storilca izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka kot tudi smislu materialnih kazenskih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Novosti pri izvrševanju kazenskih sankcij

Hinko Jenull, 14.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2013Čeprav je bil sprejet po skrajšanem postopku, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E) nastal po temeljitem strokovnem usklajevanju. Glede na splošno zakonodajno prakso gre za pozitivno izjemo, ki bo pripomogla k bistvenemu izboljšanju prejšnjega besedila zakona. Njegov temeljni namen je uskladitev s spremembami kazenske zakonodaje, zlasti glede nadomestnega izvrševanja kazni zapora in denarne kazni ter izvrševanja varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ostale pomembnejše spremembe zadevajo pravice in dolžnosti obsojencev v zaporu, stranske sankcije zoper pravne osebe, obdelavo osebnih podatkov in sankcioniranje prekrškov, dodani pa so še manjši vsebinski in redakcijski popravki drugih določb zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Posledice prometne nesreče in institut odgovornosti za hujšo posledico

dr. Zlatan Dežman, 7.2.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 5/2013Zanimivo razpravo o ustreznosti instituta odgovornosti za hujšo posledico pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in smiselno s tem tudi po njegovem 324. členu, kot je bil spremenjen z novelo KZ-1B, je v prilogi PP, št. 19/2012, odprl dr. Damjan Korošec. Po njegovi presoji je ta institut sporen, ker je pristop teoretikov in zakonodajalca do ogrozitvenih kaznivih dejanj v drugih državah dramatično drugačen kot v Sloveniji, čeprav za take razlike ni ne le jasnih, temveč prav nobenih resnih razlogov.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(53)

Leto objave

< Vsi
2013(53)
> Januar(3) > Februar(4) > Marec(5) > April(7) > Maj(8) > Junij(1) > Julij(5) > Avgust(5) > September(3) > Oktober(4) > November(5) > December(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐE F GHIJ K LM N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov