O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pravice storilcev nad pravicami učenk - žrtev?

Igor Vuksanović, 13.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osnovno šolstvo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 48/2018Časopis Dnevnik je poročal o težko razumljivi uvedbi kazenskega postopka zoper ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca. Državno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker je leta 2013 zadnje tri dni šolskega leta dva devetošolca efektivno "suspendiral" od pouka (prepovedal vstop v šolo in udeležbo pri šolskih aktivnostih). S tem jima je dejansko onemogočil udeležbo na zaključnem izletu, na valeti in pri podelitvi spričeval. Suspendiranca sta sicer kljub temu spričevali dobila in zaključila šolanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sodna poravnava in kazenski postopek

mag. Milan Vajda, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 43/2018Sodno prakso kot pravno dragotino in pravno tradicijo v pravnem sistemu praviloma oblikujejo instančna sodišča, ko obravnavajo redna in izredna pravna sredstva, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko obravnava vprašanja, povezana s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Vendar pa se je na enem od naših štiriinštiridesetih okrajnih sodišč 21. marca 2018 zgodil zelo zanimiv precedenčni primer, ko je bila v kazenski zadevi na glavni obravnavi sklenjena t. i. sodna poravnava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Primer Strehovec: ko javno udejanjanje verske svobode postane kaznivo dejanje

mag. Sebastijan Valentan, 8.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 43/2018Na družbenih omrežjih v Sloveniji (pa tudi izven njenih meja) so se pojavili profili Tudi jaz sem Tadej! Mnogi so na ta način izrazili podporo duhovniku in patru ter docentu na Teološki fakulteti dr. Tadeju Strehovcu, zoper katerega je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na predlog petnajstih tožiteljev začelo kazenski pregon zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Storil naj bi ga s tem, ko je na spletni strani 24kul.si dopustil objavo prispevka z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Domet prepovedi reformatio in peius

mag. Luka Vavken, 17.5.2018

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 19/2018"Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije."Redki so pravni instituti, ki v tako kratki in na videz povsem enostavni besedni zvezi skrivajo tako zapleteno in v dogmatiki slovenskega kazenskega postopka relativno slabo obdelano tematiko, kot to velja za prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius. Namen obravnavanega prispevka ni najti odgovor na vsa zahtevna vprašanja, povezana s tem institutom, temveč po kratki teoretični predstavitvi na podlagi konkretnega primera prikazati, kakšne posledice ima uporaba te prepovedi za pravni oziroma dejanski položaj obtoženca, hkrati pa zgolj podkrepiti že znano dejstvo, da pravo ni podobno matematični enačbi, ki omogoča eno samo, edino pravilno rešitev. Pri uporabi prava je praviloma možnih več različnih rešitev nastale situacije, pravilnejša (ne pa edina mogoča) pa je tista, ki je bolj prepričljiva, skladnejša s pravili formalne logike, ki obravnavano vprašanje osvetljuje skozi prizmo različnih razlagalnih metod in ki je ne nazadnje bližja splošnemu pojmovanju pravičnosti v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zavarovalniška goljufija

dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(8)

Leto objave

< Vsi
2018(8)
> Maj(3) > September(1) > November(3) > December(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov