O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Problematika normativne teorije krivde, razlikovanja neprava in krivde ter dualističnega sistema kazenskih sankcij

Primož Baucon, 12.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 27/2018V prispevku je prikazana problematika nedoslednosti implementacije normativne teorije krivde in predpostavke ugotavljanja neprištevnosti v Republiki Sloveniji (zlasti) v slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1; v nadaljevanju se za vse druge kazenske zakonike oziroma kazenske zakone uporablja izraz KZ), ki je začel veljati 1. novembra 2008, in njegovih novelah, namenskega (materialnega) razlikovanja neprava in krivde (in njenih pravnih učinkov), ki odraža razliko med kaznimi in varnostnimi ukrepi (s poudarkom na ukrepih psihiatričnega značaja in z modelom postopanja s storilci z duševnimi motnjami), kot kazenskih sankcij, ki niso utemeljene na krivdi (ampak njihova uporaba temelji na prevenciji) in se izrekajo tudi nekrivim storilcem (po načelu sorazmernosti).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov

Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Silobran

Primož Baucon, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 7-8/2018Silobran (lat. legitimum defensio) je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in hkrati tudi eden izmed najstarejših kazenskopravnih institutov. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, ki so verjetno tudi posledica nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bodo v tem prispevku obravnavana nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in sodne prakse) v zvezi s tem institutom.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(5)

Leto objave

< Vsi
2018(5)
> Februar(1) > Maj(1) > Julij(1) > Avgust(1) > November(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov