O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 65)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb

Robert Klun, 20.12.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Robert Klun, Pravna praksa, 49-50/2012Zavodi za prestajanje kazni zapora se pri svojem delu pogosto srečujejo z zahtevami različnih prosilcev, uporabnikov osebnih podatkov, po posredovanju podatkov, ki se nanašajo na zaprte osebe. Izhajajoč iz prakse, gre predvsem za tri vrste podatkov, in sicer želijo prosilci izvedeti, ali je neka oseba na prestajanju kazni zapora, od kdaj do kdaj kazen prestaja oziroma kdaj jo prestane in v katerem zavodu je na prestajanju. Take zahteve se pojavljajo predvsem v povezavi z izterjavo dolgov: bodisi da proti dolžniku obsojencu izvršilni postopek že teče bodisi da ga želi upnik zoper njega šele uvesti. S prikazom konkretnih primerov si v nadaljevanju poglejmo upravičenost prosilcev do pridobitve zahtevanih podatkov in ravnanje zavodov ob prejemu takih zahtev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Za celostni pristop (tudi) v kazenskem pravu

Andreja Tratnik, 13.12.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 48/2012"Prižiganje sveč pravni državi je treba vzeti resno," je na 5. konferenci Kazenskega prava in kriminologije, ki sta jo PF Univerze v Ljubljani in GV Založba organizirali od 4. do 5. decembra 2012 v Čatežu, opozoril vodja zadnje sekcije mag. Jože Kozina s specializiranega državnega tožilstva. Sekcija je bila po številu referentov najštevilčnejša, upam si trditi, da tudi najaktualnejša (govora je bilo o pregonu gospodarske kriminalitete), a žal - zaradi neugodnega termina - z najmanj poslušalci. Zato ji v nadaljevanju namenjam nekoliko več besed.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Kako v kazenskem postopku vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini

dr. Katja Šugman Stubbs, 6.12.2012

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 47/2012V zadnjem času se je v nekaj aktualnih primerih pojavilo sicer vedno težko vprašanje, kako vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Gre za eno najzahtevnejših vprašanj procesnega prava, na katerega ni mogoče vnaprej enoznačno odgovoriti. Pogledali si bomo različne oblike mednarodne pravne pomoči, raznolikost možnosti, ki jih države ubirajo, ko se spopadajo s temi vprašanji, ter opozorili na dve v temelju različni možnosti, kako tuji dokazi pridejo v drug sistem: bodisi s sodelovanje države odreditve ali pa jih druga država pridobi neodvisno, pa jih prva samo prevzame v svoj sistem. Na koncu bom analizirala slovensko sodno prakso in različne teste presoje: od zakonskega, do širšega in ožjega ustavnega testa. Sledijo še priporočila o tem, kateri test presoje uporabiti v različnih primerih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Prekrški - uporaba milejšega zakona - hitrost vožnje

Avtor ni naveden, 15.11.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2012Sodba IV Ips 89/2012, 18. oktober 2012 (v zvezi s sodno Višjega sodišča v Mariboru PRp 422/2011) ZP-1 - drugi odstavek 2. člena in 4. točka 156. člena ZVCP-1 - 30. in 234. člen ZPrCP - 45. člen Pri presoji, kateri zakon je milejši, je treba zakona primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

ZPrCP-A ali koga skrbi za varnost na naših cestah

Suzana Gril, 15.11.2012

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 44/2012Področje cestnega prometa in prometne varnosti so konec leta 2010 in v začetku leta 2011 zaznamovale korenite spremembe prometne zakonodaje. Do takrat veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki je bil po mnenju zakonodajalca preobsežen, nepregleden in zato neustrezen, so nadomestili štirje novi predpisi. Zanje smo utemeljeno pričakovali ali vsaj upali, da so pripravljeni premišljeno, ob ustrezni poglobljeni analizi in sodelovanju širokega kroga strokovnjakov, vse z namenom ustvarjanja stabilnih in trdnih temeljev prometne varnosti. Žal se pričakovanja niso v celoti uresničila. Argumenti, ki jih je zakonodajalec ob uvajanju nove prometne zakonodaje jasno in pogosto ponavljal, padajo eden za drugim kot hišica iz kart. Kako naj si sicer razlagamo, da smo v dobrem letu dni od začetka uporabe novih prometnih predpisov že doživeli spremembo Zakona o cestah (ZCes-1A), nedavno pa je veliko prahu dvignila tudi novela Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-A). Tako se v strokovni javnosti utemeljeno sprašujemo, ali je bila pot, ki jo je na področju prometne zakonodaje zakonodajalec začrtal konec leta 2010, res dovolj premišljena. Težko je namreč razumeti, da se je le leto dni po začetku uporabe zakonodajalec odločil pristopiti k spremembi ZPrCP, katere temeljno sporočilo in vodilo je zniževanje glob za posamezne prekrške, med njimi tudi tistih, ki so povezane z intenziteto posledic prometnih nesreč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Novela ZOPOKD-C

dr. Liljana Selinšek, 15.11.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 44/2012Kot običajno je v senci obsežnih in pomembnih sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1) sredi poletja ugledala luč sveta tudi novela Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD-C). Novela poleg uskladitve določb ZOPOKD s spremembami KZ-1 prinaša tudi nekaj pomembnih izboljšav pri opredeljevanju posameznih institutov, povezanih z odgovornostjo pravnih oseb za kazniva dejanja, zato je prav, da ji namenimo nekaj besed tudi v literaturi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Slovenskega državljana obsodili za hudodelstvo zoper človečnost v Srebrenici

dr. Sabina Zgaga, 15.11.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 44/2012Sodni senat Sodišča Bosne in Hercegovine je junija 2012 ustno razglasil obsodilno sodbo zoper Francija Kosa zaradi sodelovanja pri pobojih v Srebrenici. Sodba je bila izdelana v pisni obliki šele septembra, zato jo predstavljamo šele zdaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Nekatere dileme postopka v zvezi z odložitvijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Suzana Gril, 25.10.2012

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 41-42/2012Zadnja sprememba Zakona o prekrških (ZP-1G) je bistveno posegla v postopek odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Novela je namreč razveljavila 202.a člen, ki je do spremembe urejal postopek v zvezi z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljevanju sklep o prenehanju), hkrati pa je odpravila možnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk. Po drugi strani je novela kot nadomestilo dotedanji možnosti omilitve stranske sankcije kazenskih točk uzakonila t. i. odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Določbe od 202.d do 202.f člena, ki urejajo možnost odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se uporabljajo le, če je bil storilcu sklep o prenehanju izdan 1. oktobra 2011 ali pozneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Odredba o hišni preiskavi - predmeti, ki niso v zvezi s preiskovanim kaznivim dejanjem - zaseg predmetov

Avtor ni naveden, 25.10.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2012Glede na zavedanje o pravicah, ki jih ima kot osumljenec, prostovoljnost njegovega priznanja oziroma odsotnost policijske spodbude pri zbiranju obvestil, prvotno (pred poukom za rop) pridobljena obremenilna izjava obsojenca ni rezultat nedovoljene policijske taktike. Ker je bila po obsojenčevem priznanju izkazana verjetnost najdbe predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa, nedvomno pa je bil izpolnjen tudi dokazni standard za izvedbo hišne preiskave zaradi tega kaznivega dejanja, bi policisti, če bi želeli v okviru hišne preiskave zakonito zaseči tudi predmete, povezane s kaznivim dejanjem ropa, morali z izvršitvijo že izdane odredbe počakati in sodišču predlagati izdajo nove (ali vsaj dopolnitev obstoječe) odredbe, ki bi dopuščala razširitev preiskave tudi zaradi iskanja predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Kako stehtati (so)storilsko voljo?

dr. Matjaž Ambrož, 4.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2012Sostorilstvo je v slovenskem pravnem prostoru tradicionalno pojmovano objektivno-subjektivno. Pri vsebinski napolnitvi te formule, zlasti njenega subjektivnega dela, sicer prihaja do manjših razhajanj, prevladujoče gledanje, ki se je usidralo tudi v sodni praksi, pa je naslednje: po objektivni plati je za sostorilstvo potrebno sodelovanje pri sami izvršitvi ali vsaj bistven prispevek k dejanju, po subjektivni plati pa, da sostorilec dejanje šteje "za svoje lastno", da ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine v KZ-1 (po noveli KZ-1B)

mag. Damijan Florjančič, 27.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 37/2012Posebno, dvaintrideseto poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), namenjeno kaznivim dejanjem zoper okolje, prostor in naravne dobrine, jasno kaže na pomen in potrebo tudi kazenskopravnega varstva okolja. Varstvo okolja se sicer primarno zagotavlja s civilnopravnimi in upravnimi predpisi, vendar se je izkazalo, da v primerih dejanj, ki posebej ogrožajo, obremenjujejo, poškodujejo ali uničujejo okolje, ukrepi, predvideni na teh pravnih področjih, niso dovolj. Uveljavilo se je prepričanje, da je za učinkovito varstvo okolja nujno vpeljati tudi kazenskopravno sankcioniranje, ki se na tem področju tudi na mednarodni ravni vse bolj širi na različna področja človekovih dejavnosti in dobiva vse bolj dodelano podobo celovitega pristopa. Odraz tega je posebno, sistematično urejanje kaznivih dejanj s področja varstva okolja v različnih državah na način njihovega opredeljevanja v posebnem delu kazenskih zakonov (na primer v Nemčiji in Avstriji) ali v posebnih, le temu področju namenjenih zakonih (na primer v Veliki Britaniji).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Postopek o prekrških z najnovejšo sodno prakso

Čas Petra, Orel Nuša, 27.9.2012

Prekrški

meg. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 37/2012Zakon o prekrških (ZP-1) je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, (pre)široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so, kot se zdi, poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da je večini pooblaščenih uradnih oseb, ki odločajo v postopku o prekršku, sodna praksa, kolikor je vendarle je, skoraj nedostopna ali pa se z odločitvami Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča, ki so pomembne za pravilno uporabo določb ZP-1, seznanijo razmeroma pozno. Slednje žal velja tudi za sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012Udeleženci v prometu so glede na splošna pravila previdnosti v prometu dolžni računati s kršitvami cestnoprometnih predpisov v razumnih mejah, ne pa tudi z nerazumno vožnjo drugih udeležencev v prometu. Preneseno na konkretni primer pomeni, da ne gre terjati od voznika, ki zavija v križišču levo, da bo svojo pozornost usmerjal tako daleč naprej, da bo lahko ne le zaznal marveč tudi ocenil hitrost vozila, ki pelje nasproti z nerazumno visoko hitrostjo, ki za 150 odstotkov presega dovoljeno hitrost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Alternativno reševanje bagatelnih zadev ob pripravi sprememb kazenske zakonodaje

mag. Jožef Kovač, 20.9.2012

Kazenski postopek

mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 36/2012V zadnjem času je zaslediti krepitev učinkovitosti kazenskega pregona, hkrati pa prvin načela oportunitete kazenskega pregona pri t. i. bagatelni kriminaliteti. V mislih imam vladni program Strategija Pravosodje 2020, politiko pregona, ki jo je sprejel vrhovni državni tožilec, prav tako pa nadaljevanje priprave novega modela kazenskega postopka v osnutku Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1). V članku se osredotočam predvsem na konsenzualni model obravnavanja bagatelne kriminalitete s posebnim poudarkom na poravnavanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo po noveli KZ-1B (2. del)

dr. Liljana Selinšek, 20.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Lilijana Selinšek, Pravna praksa, 36/2012Liljana Selinšek,dr. pravnih znanosti, docentka za kazensko pravo, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije V Pravni praksi, št. 35/2012, je objavljen prvi del analize sprememb v opisih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, ki jih je prinesel Zakon o spremembah in d
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba milejšega zakona

Avtor ni naveden, 13.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2012Sodba I Ips 38560/2010-130, 7. junij 2012 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 38560/2010) KZ - drugi odstavek (po spremembi KZ-A) in tretji odstavek (po spremembi KZ-A) 311. člena ZKP - 1. točka 372. člena Za presojo, kateri zakon je milejši, je treba primerjati zakonske znake pri obe
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo po noveli KZ-1B (1. del)

dr. Liljana Selinšek, 13.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 35/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) je precej prevetril temeljni predpis kazenskega materialnega prava. Novela večinoma (razmeroma pozno, pa vendarle) odpravlja nekatere pomanjkljivosti in neustrezne oziroma nedomišljene koncepte, ki jih je tako v splošnem kot tudi v posebnem delu uvedel KZ-1, pri čemer se v enem delu ureditev smiselno oziroma v bistvenih delih vrača v stanje, kakršno je veljalo pred uveljavitvijo KZ-1, v enem delu pa se uvajajo novi koncepti in skuša slediti razvoju kazenskopravne znanosti, pa tudi potrebam prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum

Avtor ni naveden, 6.9.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2012Dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum mora biti zadoščeno v času izdaje odredbe, na podlagi katere pride do posega v posameznikove pravice (primerljivo s kriterijem antecendenčnosti utemeljenega suma) in ga ni mogoče utemeljevati ex post, na podlagi dokazov, pridobljenih pozneje, ali dokazov in podatkov, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Kontroverze "nepravnih" dejavnikov sojenja v kazenskem postopku

dr. Saša Kmet, 30.8.2012

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 33/2012V najnovejši interdisciplinarni monografiji o ženskah, nasilju in kazenskopravnem sistemu Plesničarjeva in Petrovec že v uvodu ugotavljata, da je izbira kazenske sankcije, odmera kazni pa še zlasti, tista faza kazenskega postopka, ki se najbolj izmika strogosti formalno-logičnega razmišljanja in vnaprej predvidenega ravnanja. Odmero kazni v različnih pravnih sistemih in okoljih omejujejo bolj ali manj ohlapna ter bolj ali manj zavezujoča pravila, nanjo pa vplivajo še številni drugi dejavniki, ki bi jih bilo po prepričanju avtorjev veliko lažje zanikati kot pojasniti. Avtorja jih poimenujeta "dejavniki, ki jih kazensko pravo ne upošteva", povezujeta pa jih s pojavom "iracionalnih" in "nepreverljivih" okoliščin. Šelihova v tem kontekstu sorodno piše o "netransparentnem izmikanju racionalnemu in empiričnemu preverjanju", povezanem s "sodnikovimi občutki".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme eventualnega naklepa

dr. Matjaž Ambrož, 30.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2012Eventualni naklep, pri nas doslej utemeljen na storilčevem odnosu do prepovedane posledice, je z zadnjo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) malenkost spremenjen, zakon ga po novem opredeljuje kot storilčev odnos do celotnega dejanja. Tako po starem kot tudi po novem zakon eventualni naklep pojmuje kot psihično danost, ki mora obstajati tempore criminis. To tradicionalno gledanje, po katerem mora sodišče eventualni naklep "poiskati v glavi storilca", se danes problematizira kot neživljenjsko. V prodoru je stališče, ki eventualni naklep pojmuje zlasti kot sodnikovo vrednostno sodbo, ki jo ta izoblikuje na podlagi presoje "vseh okoliščin primera". Zanimalo me bo, kaj je bolje: vztrajati pri tem, da mora biti eventualni naklep trdno vezan na psihični substrat, ali pa se sprijazniti s tem, da je eventualni naklep bolj kot psihično dejstvo sodnikova vrednostna sodba. Poleg tega si velja postaviti vprašanje, ali je med obema pristopoma res taka razlika, kot se zdi na prvi pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Navzočnost državnega tožilca na glavni obravnavi - prikriti preiskovalni ukrepi - delovanje v pravnem prometu - izločitev dokazov

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012ZKP - 39., 41. in 44. člen, dvanajsti odstavek 149.a člena, četrti odstavek 154. člena, 155. člen, 5. in 6. točka petega odstavka in tretji odstavek 155.a člena, 159. člen, 2., 3., 7. in 8. točka prvega odstavka in drugi odstavek 371. člena KZ-1 - prvi in tretji odstavek 186. člena, prvi in drugi odstavek 307. člena ZKP ne vzpostavlja fikcije, po kateri bi bilo treba šteti, da državni tožilec ni navzoč na glavni obravnavi v času, ko je na njej zaslišan kot priča. Lahko pa bi zaslišanje državnega tožilca na obravnavi predstavljalo (relativno) kršitev 4. točke 39. člena ZKP, ki se v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZKP smiselno uporablja tudi za državnega tožilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Prepolni zapori

Irena Vovk, 23.8.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) se zavedata problema prenapolnjenosti zaporov, do katerega je prišlo zaradi hitrega naraščanja števila zaprtih oseb, ki se je v zadnjih petnajstih letih podvojilo. S temi besedami sta se državni sekretar Helmut Hartman in generalni direktor URSIKS Dušan Valentinčič 27. julija na novinarski konferenci odzvala na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS glede učinkovitosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Izročitev obdolžencev in obsojencev

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Kp 35889/2011 z dne 27. marca 2012 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. I Ks 35889/2011 z dne 24. februarja 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v novo odločanje. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 527. člena Zakona o kazenskem postopku se zavrže. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Kp 35889/2011 z dne 3. novembra 2011 se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Prekrški - zastaranje izvršitve sankcije - uklonilni zapor

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Predlog za določitev uklonilnega zapora je dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Kaznivo dejanje zlorabe kreditne kartice

Avtor ni naveden, 19.7.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2012Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po drugem in prvem odstavku 253. člena Kazenskega zakonika, ki je bilo izvrševano v daljšem časovnem obdobju, je bilo dokončano z zadnjo pridobitvijo premoženjske koristi v tem času in ne šele na dan, ko je banka, v skladu s pogodbo, izvedla obračun plačil, ki jih je na podlagi uporabe kreditne kartice izvedla banka.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(65)

Leto objave

< Vsi
2012(65)
> Januar(9) > Februar(3) > Marec(7) > April(7) > Maj(10) > Junij(2) > Julij(5) > Avgust(4) > September(8) > Oktober(3) > November(4) > December(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČ D ĐEF G H IJ K LM NO P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov