O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Ugotavljanje alkoholiziranosti poklicnih voznikov

mag. Nataša Belopavlovič, 30.5.2013

Prekrški, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 21/2013Smo podjetje za prevoz potnikov v cestnem prometu. Naši vozniki v času opravljanja dela ne smejo imeti v krvi alkohola (0,00 mg alkohola/l izdihanega zraka). V ta namen jih pooblaščene osebe v skladu s sprejetim pravilnikom o ugotavljanju alkoholiziranosti občasno preventivno kontrolirajo. V pravilniku je določeno, da se poleg ugotavljanja alkoholiziranosti z alkotestom ta lahko preverja tudi na druge načine (zaznavanje motenj v obnašanju, zadah itd.). Pri majhnih količinah alkohola pa ti načini niso učinkoviti. Podjetje ne sme dovoliti vožnje vozniku, če ima ta več kot 0,00 alkohola v krvi ali pa je pri preventivni kontroli na primer odklonil alkotest. • Ali lahko v pravilniku o ugotavljanju alkoholiziranosti, da se izognemo množičnemu odklanjanju alkotesta, določimo, da je tudi odklonitev alkotesta hujša kršitev delovnih obveznosti zaposlenega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Zatajitev postopkovne pravičnosti

Jaka Pengov, 30.5.2013

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 21/2013Če prosto po Nietzscheju povzamem, da je bistvo prava postopek, hkrati pa sledim znameniti krilatici filozofije prava 20. stoletja, po kateri je pravo kulturni pojav, ki služi pravičnosti, lahko v aristotelovskem duhu sklenem, da se pravičnost prava in pravnega postopka kaže predvsem na posamičnih, nemalokrat banalnih primerih vsakdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Odvzem prostosti v postopku ugotavljanja dolžnikovega premoženja

mag. Mojca Strašek Dodig, 30.5.2013

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

mag. Mojca Strašek-Dodig, Pravna praksa, 21/2013Ustavno sodišče RS je že odločilo, da pri odvzemu prostosti v okviru izvršilnega postopka zaradi ravnanj dolžnika, ki se ne odziva na pozive sodišča za predložitev seznama svojega premoženja in ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalni namen, ampak za poskus vplivati na njegovo voljo, naj opravi oziroma opusti ravnanja, ki preprečujejo učinkovito varstvo upnika. Poseg v pravico do osebne svobode je v tem primeru sorazmeren s ciljem zagotovitve učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva. Ravnanja dolžnika, ki zavestno noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Pojem skrajne sile v pravu

dr. Andrej Ferlinc, 30.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/2013Institut skrajne sile je v pravni teoriji predmet številnih razprav in pri študiju kazenskega prava sodi med abecedo proučevanja temeljnih institutov. Toliko bolj je zato opaziti razkorak med praktično uporabnostjo tega instituta in teorijo, saj se večina sodnikov in tožilcev kljub dolgoletni praksi še nikoli ni srečala s primeri, v katerih bi lahko preverili njegovo uporabnost. V kriznih razmerah pa bi lahko institut skrajne sile vendarle pridobil na svoji aktualnosti, če bi ga smeli uporabiti tudi na področju gospodarskega poslovanja. Seveda pa bi potem morali na drugačen način upoštevati nekaj temeljnih elementov, ki jih teorija šteje kot bistvene za ta pravni institut. Nekaj primerjalnopravnih izhodišč je že znanih: tukaj je morda treba opozoriti na avstrijskega avtorja Dithelma Kienapfla, ki je že pred časom opozoril, da kot problem obstaja tudi t. i. gospodarska skrajna sila (nem. wirtschaftlicher Notstand). V normalnih gospodarskih razmerah naj ne bi imela posebnih učinkov, češ da vsak, ki se loti gospodarske dejavnosti, mora prevzeti tudi tveganja takega poslovanja in ravnati v skladu z dolžnostmi, ki jih določajo predpisi. Toda položaj v razmerah gospodarske krize je lahko povsem drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku: pravni in kriminalitetnopolitični vidiki

dr. Aleš Završnik, 23.5.2013

Kazenski postopek

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2013Pomen nekega pravnega instituta lahko merimo po tem, kako daleč v globino "pravnega morja" seže. O posegu pogajanja o priznanju krivde v kazenski postopek Weigend pronicljivo pravi, da v primeru zadovoljstva tožilstva in obrambe z rezultatom pogajanj to ne pomeni tudi tega, da rešitev ustreza zahtevam kazenskopravne pravičnosti. Institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining) tako seže vse do dna pravnega morja, do temeljnih vprašanj (kazenskega) prava, kot sta, kaj je "pravično" in ali naj bo namen kazenskega postopka iskanje "materialne resnice". Tega instituta se je zato mogoče lotiti na različnih ravneh in dr. Andreja Tratnik se ga v doktorski disertaciji loteva celovito: z analizami vrednostnih izhodišč primerjalnopravnih izvedenk, kriminalitetnopolitičnih, materialnopravnih in procesnopravnih učinkov, iskanjem socioloških vzrokov njegovega vznika in preučevanjem njegovega izvajanja v praksi več držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti

Alenka Mordej, 23.5.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 20/2013Tema strokovnega srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 8. aprila na PF Univerze v Ljubljani, so bila kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Gre za področje, na katerem se kazensko pravo stika z delovnim pravom in pravom socialne varnosti in ki je zaradi zdajšnjih razmer, predvsem gospodarske krize, postalo v zadnjem času precej aktualno. Uvod v razpravo smo pripravili profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Vid Jakulin, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Matjaž Jager in okrožna V Kazenskem zakoniku (KZ-1) je posebno poglavje namenjeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Skoraj vsako ravnanje je prekršek

dr. Andreja Tratnik, 16.5.2013

Prekrški

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 19/2013Letošnji dnevi prekrškovnega prava, ki so potekali 9. in 10. maja, se tokrat niso odvili v Portorožu - kot že sedemkrat doslej - ampak na drugem koncu Slovenije, v Kranjski Gori. Iz uvodnega nagovora vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla je bilo jasno, da udeleženci tega niso sprejeli z navdušenjem, so pa ukrep organizatorja razumeli - kriza se očitno kaže prav povsod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Preiskava poslovnih prostorov

Avtor ni naveden, 9.5.2013

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 18/2013Prvi stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence je v neskladju z Ustavo. Državni zbor RS mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Členi 54, 56, 57, 59 in 61 Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence niso v neskladju z Ustavo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(8)

Leto objave

< Vsi 2013 Maj

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.4. Prekrški

Avtorji

AB CĆČD ĐEF GHIJKLM NOP QRS ŠT UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov