O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Izločitev sodnika po zavrnitvi priznanja krivde

mag. Boštjan Polegek, 21.2.2013

Kazenski postopek

mag. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 7-8/2013Zadnji Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) z novimi (dobrodošlimi) instituti za hitrejše in smotrnejše obravnavanje kazenskih zadev (predobravnavni narok, sporazumevanje o krivdi, narok za izrek kazenske sankcije) je uzakonil drugačno vrednotenje obdolženčevega priznanja krivde po vloženi obtožbi. Pred zakonsko spremembo obdolženčevo priznanje na način sojenja s postopkovnega vidika formalno ni vplivalo, zdaj pa lahko sodišče sojenje konča bistveno poenostavljeno, tj. brez izvajanja dokazov v zvezi z obdolženčevo krivdo. Pri tem je sodišče ohranilo možnost in dolžnost presoditi tehtnost priznanja, vendar je glede tega z veljavno zakonsko ureditvijo soočeno s pomembno oviro - obvezno izločitvijo razpravljajočega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalne okoliščine

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) mora obstajati ne samo več povezovalnih okoliščin, ampak mora iz ravnanj storilca izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka kot tudi smislu materialnih kazenskih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Novosti pri izvrševanju kazenskih sankcij

Hinko Jenull, 14.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2013Čeprav je bil sprejet po skrajšanem postopku, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E) nastal po temeljitem strokovnem usklajevanju. Glede na splošno zakonodajno prakso gre za pozitivno izjemo, ki bo pripomogla k bistvenemu izboljšanju prejšnjega besedila zakona. Njegov temeljni namen je uskladitev s spremembami kazenske zakonodaje, zlasti glede nadomestnega izvrševanja kazni zapora in denarne kazni ter izvrševanja varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ostale pomembnejše spremembe zadevajo pravice in dolžnosti obsojencev v zaporu, stranske sankcije zoper pravne osebe, obdelavo osebnih podatkov in sankcioniranje prekrškov, dodani pa so še manjši vsebinski in redakcijski popravki drugih določb zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Posledice prometne nesreče in institut odgovornosti za hujšo posledico

dr. Zlatan Dežman, 7.2.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 5/2013Zanimivo razpravo o ustreznosti instituta odgovornosti za hujšo posledico pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in smiselno s tem tudi po njegovem 324. členu, kot je bil spremenjen z novelo KZ-1B, je v prilogi PP, št. 19/2012, odprl dr. Damjan Korošec. Po njegovi presoji je ta institut sporen, ker je pristop teoretikov in zakonodajalca do ogrozitvenih kaznivih dejanj v drugih državah dramatično drugačen kot v Sloveniji, čeprav za take razlike ni ne le jasnih, temveč prav nobenih resnih razlogov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(4)

Leto objave

< Vsi 2013 Februar

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek

Avtorji

ABCĆČD ĐEFGHIJ KLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov