O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 4
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 78)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v ZDA

Maša Setnikar, 4.10.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 38/2018Po uvodni predstavitvi študije o začasnem zadržanju kazni zapora po pravnomočni obsodbi sem poleg slovenske najprej predstavila kanadsko in nato še nemško doktrino in prakso. V pričujočem prispevku predstavljam ureditev tega vprašanja v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Politična kazniva dejanja

dr. Matija Žgur, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 36-37/2018S primerom "Štajerska varda" se je slovenski pravni prostor prvič resneje soočil s problematiko političnih kaznivih dejanj. Ta so v kazenskem zakoniku (KZ-1) vsebovana v 33. poglavju (Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), a do sedaj v domači pravni teoriji in dogmatiki niso dobila skorajda nobene pozornosti. V tem prispevku zato skušam vsaj nekoliko zapolniti to vrzel in predvsem spodbuditi nadaljnjo razpravo o tej kategoriji kaznivih dejanj. V nadaljevanju tako najprej opišem nekatere temeljne značilnosti političnih kaznivih dejanj na splošno in njihovih pojavnih oblik v KZ-1. Na koncu opozorim na odgovornost pravne teorije in dogmatike za njihovo ustrezno obravnavo v pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1

Primož Križnar, 20.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 35/2018Dne 15. maja 2012 je v veljavo stopila novela KZ-1B, ki je bistveno spremenila 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Upoštevajoč Okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi (Okvirni sklep), je zakonodajalec prepovedal tudi spodbujanje sovraštva, in ne le nasilja, v prid širši definiciji tega kaznivega dejanja z generalno klavzulo razširil navezne osebne okoliščine in določil, da so s kazenskopravno inkriminacijo varovane tako skupine kot tudi njeni člani, nato pa je besedilo drugega odstavka 1. člena Okvirnega sklepa v bit kaznivega dejanja prelil dobesedno, saj je določil, da se smejo kot kazniva obravnavati samo tista dejanja, ki so bodisi izvršena na način, ki lahko moti javni red in mir, bodisi so to grožnje, zmerjanje ali žaljenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v Kanadi

Maša Setnikar, 20.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 35/2018Raziskava, ki sem jo uvodno predstavila v prejšnji številki PP, se osredotoča na primerjalnopravno ureditev zadržanja kazni zapora po pravnomočni kazenski obsodbi. V raziskavo smo poleg Slovenije vključili več držav, med njimi tudi Zvezno republiko Nemčijo, Združene države Amerike in Kanado. Tokrat bom predstavila ureditev v Kanadi in pojasnila metodologijo, ki jo je raziskava uporabila za pridobitev statističnih podatkov o zadržanju v tej državi, ter rezultate in sklepe, ki izhajajo iz zbranih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ukrepi v kazenskem postopku proti guvernerju nacionalne centralne banke članice Evrosistema

dr. Jorg Sladič, 20.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2018Predsednik Sodišča EU je 20. julija 2018 sprejel pomemben sklep, s katerim je v veliki večini zavrnil predlog Evropske centralne banke (ECB) za izdajo začasne odredbe, s katero naj se latvijskim organom kazenskega postopka prepreči preiskovanje predsednika nacionalne centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Sporno delo drugostopenjskih sodišč

Zvjezdan Radonjič, 20.9.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 35/2018Visoko cenjeni pravni strokovnjak dr. Marko Novak se v kolumni na portalu IUS-INFO sprašuje: "Kaj nas bo doletelo tokrat v pravosodnem resorju na področju sodstva?" Med drugim ocenjuje: "Glede ostalih izhodišč koalicijske pogodbe se preprečevanje razveljavljanja nižjih sodb s strani višjih instanc vleče že kot jara kača. Ideja je seveda na mestu, probleme imamo predvsem pri implementaciji, ko se v zakonodaji še dovoljena niša za razveljavitev v praksi zopet odpre na stežaj. Verjetno je vendarle končna zakonodajna rešitev točka 0."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

(Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku

Petra Šubernik, 13.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Petra Šubernik, Pravna praksa, 34/2018V prispevku predstavljam v praksi zaznane sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom izvršitve odvzema premoženja, ki se v kazenskem postopku odvzame kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z določanjem upravljavcev na ta način odvzetega premoženja in z upravljanjem takšnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev pravnomočne sodbe - kaznivo dejanje krive izpovedbe

Avtor ni naveden, 13.9.2018

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2018Zastaranje kazenskega pregona preneha teči s pravnomočnostjo sodbe, v postopku nove razsoje pa se (razen izjemoma) določbe KZ in ZKP o zastaranju kazenskega pregona ne uporabljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Raziskava o začasnem zadržanju kazni zapora do končne odločitve

Maša Setnikar, 13.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 34/2018Ustaljena praksa obeh najvišjih sodišč o napotitvi v zapor pravnomočno obsojenega, ki še ni izčrpal pravnih sredstev na Vrhovnem in Ustavnem sodišču v Sloveniji, obstaja, a je vse prej kot soglasna. Dvom so vanjo vsadili argumenti iz sodniških vrst. V slovenski pravni teoriji navkljub pomembnosti vprašanja do sedaj še ni bilo nobenih avtorici znanih akademskih razprav. Prav tako še ni bilo nobene primerjalne študije, ki bi razkrila stanje glede zadržanj in morebitne prepričljive argumente za in proti v okolju tradicionalnih ustavnih demokracij. Od tod je zrasla ideja za prvo tovrstno raziskavo tega vprašanja, ki jo je pred kakšnim letom začel DDr. Jaklič in pri kateri sodelujem tudi sama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Kaznivost objave sporočil in posnetkov s seksualno vsebino

Marko Štante, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Štante, Pravna praksa, 32/2018Vse pogosteje prihaja med nekdanjimi partnerji, ki se ne razidejo v prijateljskih odnosih, zaradi želje po maščevanju, ponižanju ali izsiljevanju do groženj o razkritju golih fotografij ali video posnetkov (ki so bili pred tem posneti prostovoljno) oziroma do maščevalne pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Premoženje nezakonitega izvora pred uveljavitvijo zakona

Avtor ni naveden, 23.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/20181. Prvi odstavek 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Kratka zgodba o preprostem vprašanju

dr. Zvonko Fišer, 19.7.2018

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 28-29/2018V zadnjih tednih slovensko pravniško javnost - a ne samo pravniške - zaposluje vprašanje, ali je treba rezultate prikritih preiskovalnih ukrepov prav zares uničiti, če državni tožilec v dveh letih od trenutka, ko so bili pridobljeni, ne sproži kazenskega pregona. Tako nekako pravi zakon, prepir pa se je vnel glede narave tega roka, namreč ali je rok instrukcijski ali prekluziven, kot rečemo pravniki. Če je rok prekluziven, z njegovim potekom pade zastavica: pridobljeni podatki, morda tudi dokazi, postanejo neveljavni in jih v kazenskem postopku ni več dopustno uporabiti. Če je rok instrukcijski, pa je, nasprotno, le okviren. Treba ga je spoštovati, toda če pride do prekoračitve, hujših posledic z vidika uporabe dokazov najbrž ne bo; morda bo prišlo do odgovornosti tistega, ki je zamudo povzročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Problematika normativne teorije krivde, razlikovanja neprava in krivde ter dualističnega sistema kazenskih sankcij

Primož Baucon, 12.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 27/2018V prispevku je prikazana problematika nedoslednosti implementacije normativne teorije krivde in predpostavke ugotavljanja neprištevnosti v Republiki Sloveniji (zlasti) v slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1; v nadaljevanju se za vse druge kazenske zakonike oziroma kazenske zakone uporablja izraz KZ), ki je začel veljati 1. novembra 2008, in njegovih novelah, namenskega (materialnega) razlikovanja neprava in krivde (in njenih pravnih učinkov), ki odraža razliko med kaznimi in varnostnimi ukrepi (s poudarkom na ukrepih psihiatričnega značaja in z modelom postopanja s storilci z duševnimi motnjami), kot kazenskih sankcij, ki niso utemeljene na krivdi (ampak njihova uporaba temelji na prevenciji) in se izrekajo tudi nekrivim storilcem (po načelu sorazmernosti).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Lajež v večstanovanjski hiši

dr. Nana Weber, 12.7.2018

Veterina (zdravstveno varstvo živali), Prekrški

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 27/2018V večstanovanjski stavbi ima eden od etažnih lastnikov psa, ki ponoči laja. Pes je nastanjen v stanovanju, velikokrat pa tudi kar na stopnišču pred stanovanjem. Lajež se sliši po celem bloku, saj pes prične lajati, čim nekdo odpre vhodna vrata v bloku, in laja ves čas, dokler se oseba giba po stopnišču. Tudi kadar pes laja v stanovanju, gre za daljši strnjen lajež, ki se prav tako sliši v druga stanovanja. Lajež povzroča hrup ter moti nočni mir in počitek etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Vplivnostni marketing - poslovna praksa z elementi kaznivih dejanj?

Dženeta Schitton, 5.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 26/2018Ko v enem stavku združimo besedi "kaznivo dejanje" in "Instagram", se nam za trenutek zdi to malo pretirano in neupravičeno, saj naj bi se na družbenih omrežjih zadrževali v prostem času in jih uporabljali za sprostitev, povezovanje s prijatelji ipd. Razen če ste ali želite postati vplivnež. Če v ozir vzamemo dejstvo, da je bila leta 2017 na podlagi sponzorskih pogodb vplivnežem izplačana približno ena milijarda dolarjev, do leta 2020 pa se pričakuje, da bo ta številka dosegla vrtoglavih od pet do deset milijard, postane potreba po bolj pozornem vpogledu v dejavnost kar logična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Hišna preiskava odvetniške pisarne kot ultima ratio

Žiga Cvetko, 21.6.2018

Kazenski postopek, Odvetništvo in notariat

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2018Hišna preiskava odvetniške pisarne kot posebna oblika hišne preiskave v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ni posebej urejena, pač pa je v členih 214-224 ZKP urejena "navadna" hišna preiskava. Določbe hišne preiskave se vzamejo kot podlaga za opravo preiskave odvetniške pisarne in se uporabijo v povezavi z 8. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki je lex specialis v odnosu do ZKP. Drugih posebnih pogojev oziroma načina oprave preiskave odvetniške pisarne ZKP oziroma ZOdv ni predvideval. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi ugotovilo protiustavnost ZKP in ZOdv ter zakonodajalcu naložilo odpravo protiustavnosti, do takrat pa se preiskava odvetniške pisarne, preiskava elektronskih naprav ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetniku opravljajo na način, ki je določen v točkah 60-63 omenjene odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pritiski

Zvjezdan Radonjič, 7.6.2018

Ostalo, Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 22/2018Pravno javnost je treba seznaniti z odločitvijo Sodnega sveta z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka." Odločitev je sprejeta na seji Komisije za etiko in integriteto, ki je organ v sestavi Sodnega sveta, vendar je pod odločitev podpisan Sodni svet neposredno (med glasovalci sicer ni bilo niti enega kazenskega pravnika, kar pa ne more zmanjšati vpliva in posledic sprejete odločitve). Ker je zadeva, v kateri je sodnik izvajal pritisk na državnega tožilca, pravnomočno zaključena, lahko navedemo ključne momente v zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pravna oseba ni nosilka človekovih pravic in svoboščin

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20181. Ustavna pritožba Banke Slovenije zoper odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 6. julija 2016 in št. III Kpd 29285/2016 z dne 22. julija 2016 se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zavarovalniška goljufija

dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Benedik proti Sloveniji

Primož Križnar, 17.5.2018

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 19/2018Švicarski organi pregona so opravili sistematični pregled vsebine komunikacij uporabnikov mreže Razorback in pri tem ugotovili, da so si določeni uporabniki izmenjevali tudi datoteke, ki so vsebovale otroško pornografijo. Komunikacija je potekala prek programa eMule, ki pa je drugim uporabnikom (tudi švicarski policiji) omogočal pregled IP-naslovov tistih, ki so si datoteke delili. Med temi naslovi je bil tudi IP-naslov, ki je pripadal slovenskemu telekomunikacijskemu operaterju. Švicarska policija je zato ta IP-naslov posredovala slovenski policiji, ki je na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) od telekomunikacijskega operaterja pridobila podatek, komu je bil v času deljenja datotek IP-naslov dodeljen. Odgovor operaterja z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča je sum izvršitve kaznivega dejanja osredotočil na pritožnika, ki je bil kasneje pred slovenskimi sodišči spoznan za krivega kaznivega dejanja posesti in prikazovanja pornografskega gradiva mladoletnih oseb po tretjem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ).
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(78)

Leto objave

< Vsi
2018(78)
> Januar(6) > Februar(7) > Marec(7) > April(4) > Maj(6) > Junij(5) > Julij(4) > Avgust(3) > September(10) > Oktober(9) > November(10) > December(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČDĐEF G H IJ K LM N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov