O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 4
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 78)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zavarovalniška goljufija

dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Benedik proti Sloveniji

Primož Križnar, 17.5.2018

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 19/2018Švicarski organi pregona so opravili sistematični pregled vsebine komunikacij uporabnikov mreže Razorback in pri tem ugotovili, da so si določeni uporabniki izmenjevali tudi datoteke, ki so vsebovale otroško pornografijo. Komunikacija je potekala prek programa eMule, ki pa je drugim uporabnikom (tudi švicarski policiji) omogočal pregled IP-naslovov tistih, ki so si datoteke delili. Med temi naslovi je bil tudi IP-naslov, ki je pripadal slovenskemu telekomunikacijskemu operaterju. Švicarska policija je zato ta IP-naslov posredovala slovenski policiji, ki je na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) od telekomunikacijskega operaterja pridobila podatek, komu je bil v času deljenja datotek IP-naslov dodeljen. Odgovor operaterja z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča je sum izvršitve kaznivega dejanja osredotočil na pritožnika, ki je bil kasneje pred slovenskimi sodišči spoznan za krivega kaznivega dejanja posesti in prikazovanja pornografskega gradiva mladoletnih oseb po tretjem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov

Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Lex certa je tudi lex distincta

Avtor ni naveden, 19.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2018Prvi odstavek 243. člena Kazenskega zakonika ni bil v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Obročno plačilo prekrškovnih terjatev po Zakonu o prekrških (ZP-1)

Avtor ni naveden, 12.4.2018

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2018torilec, ki ne zmore plačati globe v enkratnem znesku, lahko na pristojni finančni urad posreduje prošnjo za obročno plačilo globe. Z vlogo lahko zaprosi za obročno plačilo globe, izrečene po enem ali več izvršilnih naslovih (odločba o prekršku, plačilni nalog).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

V kazenskem pravu ne sme biti bližnjic!

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Seveda ne vem, ali bo čez čas obsodilna sodba v zadevi Tošić in ostali obsojenci morda razveljavljena - pred Ustavnim sodiščem. Obstajajo pa stvarno utemeljeni razlogi, ki te možnosti z gotovostjo ne izključujejo. A tu tega vprašanja ne naslavljam neposredno. Tudi v tem primeru se mi zdi bistveno tisto, kar je v ozadju, nezapisano in neizrečeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Direktiva 2012/29/EU: dve leti zamude pri implementaciji in načelo lojalne razlage

dr. Primož Gorkič, 29.3.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 12-13/2018Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zloraba plačilnih in kreditnih kartic na spletu

Janja Potisk, 29.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Pravna praksa, 12-13/2018Digitalna tehnologija je sestavni del vsakdanjega življenja in temelj našega gospodarstva. V dobi interneta cveti tudi kibernetska kriminaliteta. Osrednjega pomena za uspešen boj proti kibernetski kriminaliteti je učinkovitejši kazenskopravni odziv, ki vključuje odziv organov odkrivanja in pregona s poudarkom na odkrivanju, sledljivosti in pregonu kibernetske kriminalitete. A obstoječi pravni zakonodajni okvir je nezadosten, saj na njegovi podlagi ni mogoče učinkovito preiskovati in preganjati nekaterih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zasedenost zaporov se zmanjšuje

Toni Tovornik, 29.3.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 12-13/2018Slovenski zapori po podatkih za leto 2016 niso prenapolnjeni, imamo pa daleč najvišjo stopnjo samomorov med zaporniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Sprememba sodne prakse pri kaznivih dejanjih (poslovne) goljufije

Marko Štante, 29.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Štante, Pravna praksa, 12-13/2018Kaznivo dejanje poslovne goljufije je poleg zlorabe poloz?aja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti najpogostejs?e gospodarsko kaznivo dejanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Poklicne prepovedi

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Namen kazenskega postopka ni le, da se izreče primerna sankcija, povrne povzročena škoda oziroma odvzame korist, krivemu storilcu je treba tudi onemogočiti ponovitev kaznivega ravnanja. Tak preventivni učinek kazenske represije se, poleg začasne izločitve na podlagi prostostnih sankcij oziroma grožnje ob pogojnih obsodbah, zagotavlja z izrekanjem ustreznih varnostnih ukrepov in učinkovanjem pravnih posledic obsodbe. V obdobju obsežnega gospodarskega in finančnega kriminala je še posebej pomembno, da se z opisanima načinoma skušajo preprečiti zlorabe, ki jih omogoča delovanje v okviru določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Javnost sojenja in posvečenost mrtvih

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Zakon pooblašča sodišče, da v kazenskem postopku izključi javnost od celote ali dela glavne obravnave, če je to (med ostalim) potrebno zaradi varovanja morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti. Če so po oceni sodišča ti pogoji izpolnjeni, izključi javnost z obrazloženim sklepom, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Osebni stečaj in plačilo posebnega pogoja po kazenski obsodilni sodbi

dr. Nana Weber, 8.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 9/2018S pravnomočno sodbo sem bil spoznan za krivega določenega kaznivega dejanja, s to sodbo pa je bil predpisan posebni pogoj plačila 5.000 evrov v roku enega leta po pravnomočnosti. V tem roku sem izvedel osebni stečaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Silobran

Primož Baucon, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 7-8/2018Silobran (lat. legitimum defensio) je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in hkrati tudi eden izmed najstarejših kazenskopravnih institutov. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, ki so verjetno tudi posledica nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bodo v tem prispevku obravnavana nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in sodne prakse) v zvezi s tem institutom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Obveščanje oškodovancev kaznivih dejanj

Patricij Maček, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Uprava

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2018V želji, da bi žrtve kaznivih dejanj čim bolje seznanili z njihovimi pravicami in jim omogočili vpogled v potek predkazenskega postopka, so na Ministrstvu za notranje zadeve in policiji pripravili poseben spletni obrazec, ki oškodovancu omogoča, da pridobi informacije o kaznivem dejanju, s katerim je bil oškodovan, in priročnik, v katerem so pojasnjene pravice žrtve kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Skice za oris sodobnega Zakona o kazenskem postopku

Zvjezdan Radonjič, 22.2.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 7-8/2018Dokončno je mogoče trditi, da je propadel še en poskus bistvene spremembe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Bližajo se volitve, ki bodo v zadostni meri premešale politični prostor v državi; in ni možno predvideti, ali bo nova oblastvena garnitura pripravljena nadaljevati prizadevanja zdajšnje ali bo enostavno vse skupaj opustila. Pritiski zalednih struktur so enostavno, kot kaže, premočni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Mehanizem za Sirijo

mag. Beti Hohler, 15.2.2018

Kazenski postopek

mag. Beti Hohler, Pravna praksa, 6/2018Generalna skupščina OZN je 21. decembra 2016 z resolucijo številka 71/248, katere pokroviteljica je bila tudi Slovenija, ustanovila Mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Siriji od marca 2011 dalje. Mehanizem ni sodišče in nima pristojnosti za pregon storilcev, pač pa bo (zgolj) zbiral, hranil in posredoval dokaze državam in mednarodnim institucijam, ki tovrstno pristojnost imajo ali jo utegnejo imeti v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Proizvodnja prepovedane droge kot izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (med) ratio legis in ratio decidendi

mag. Aleksander Karakaš, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 3-4/2018Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo kot inkriminacijsko razširjeni "naslednik" kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ) od uveljavitve leta 2008 do danes spremenjeno samo enkrat. Z novelo leta 2011 je določil, da del storilčevih izvršitvenih ravnanj po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni motiviran zgolj s prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, ampak še z njihovim dajanjem v promet. V drugem odstavku je predmet izvršitve dodatno razširjen na nedovoljene snovi v športu. V tretjem odstavku sta izvršitveni ravnanji iz prvega in drugega odstavka predpisani alternativno namesto kumulativno, v petem odstavku pa je obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz in hrambo teh snovi in prepovedanih drog, znova omejen le na posebej prirejena prevozna sredstva ali omejen z novim pogojem, da je njihov lastnik vedel ali mogel vedeti, da bodo uporabljena za takšen namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku odločbe - odstop od sodne prakse VS RS

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Je Avtentična razlaga določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP ustavnopravno dopustna?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 25.1.2018

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 3-4/2018Državni zbor je dne 22. novembra 2017 sprejel Avtentično razlago določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP (ORZKP153, 154), ki dvoletni rok v določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opredeljuje kot zgolj instrukcijski rok: "Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku [...] je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku uporabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena."
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(78)

Leto objave

< Vsi
2018(78)
> Januar(6) > Februar(7) > Marec(7) > April(4) > Maj(6) > Junij(5) > Julij(4) > Avgust(3) > September(10) > Oktober(9) > November(10) > December(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČDĐEF G H IJ K LM N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov