O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Politična kazniva dejanja

dr. Matija Žgur, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 36-37/2018S primerom "Štajerska varda" se je slovenski pravni prostor prvič resneje soočil s problematiko političnih kaznivih dejanj. Ta so v kazenskem zakoniku (KZ-1) vsebovana v 33. poglavju (Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), a do sedaj v domači pravni teoriji in dogmatiki niso dobila skorajda nobene pozornosti. V tem prispevku zato skušam vsaj nekoliko zapolniti to vrzel in predvsem spodbuditi nadaljnjo razpravo o tej kategoriji kaznivih dejanj. V nadaljevanju tako najprej opišem nekatere temeljne značilnosti političnih kaznivih dejanj na splošno in njihovih pojavnih oblik v KZ-1. Na koncu opozorim na odgovornost pravne teorije in dogmatike za njihovo ustrezno obravnavo v pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1

Primož Križnar, 20.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 35/2018Dne 15. maja 2012 je v veljavo stopila novela KZ-1B, ki je bistveno spremenila 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Upoštevajoč Okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi (Okvirni sklep), je zakonodajalec prepovedal tudi spodbujanje sovraštva, in ne le nasilja, v prid širši definiciji tega kaznivega dejanja z generalno klavzulo razširil navezne osebne okoliščine in določil, da so s kazenskopravno inkriminacijo varovane tako skupine kot tudi njeni člani, nato pa je besedilo drugega odstavka 1. člena Okvirnega sklepa v bit kaznivega dejanja prelil dobesedno, saj je določil, da se smejo kot kazniva obravnavati samo tista dejanja, ki so bodisi izvršena na način, ki lahko moti javni red in mir, bodisi so to grožnje, zmerjanje ali žaljenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ukrepi v kazenskem postopku proti guvernerju nacionalne centralne banke članice Evrosistema

dr. Jorg Sladič, 20.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2018Predsednik Sodišča EU je 20. julija 2018 sprejel pomemben sklep, s katerim je v veliki večini zavrnil predlog Evropske centralne banke (ECB) za izdajo začasne odredbe, s katero naj se latvijskim organom kazenskega postopka prepreči preiskovanje predsednika nacionalne centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Sporno delo drugostopenjskih sodišč

Zvjezdan Radonjič, 20.9.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 35/2018Visoko cenjeni pravni strokovnjak dr. Marko Novak se v kolumni na portalu IUS-INFO sprašuje: "Kaj nas bo doletelo tokrat v pravosodnem resorju na področju sodstva?" Med drugim ocenjuje: "Glede ostalih izhodišč koalicijske pogodbe se preprečevanje razveljavljanja nižjih sodb s strani višjih instanc vleče že kot jara kača. Ideja je seveda na mestu, probleme imamo predvsem pri implementaciji, ko se v zakonodaji še dovoljena niša za razveljavitev v praksi zopet odpre na stežaj. Verjetno je vendarle končna zakonodajna rešitev točka 0."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Zadržanje pravnomočne kazni zapora v Kanadi

Maša Setnikar, 20.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 35/2018Raziskava, ki sem jo uvodno predstavila v prejšnji številki PP, se osredotoča na primerjalnopravno ureditev zadržanja kazni zapora po pravnomočni kazenski obsodbi. V raziskavo smo poleg Slovenije vključili več držav, med njimi tudi Zvezno republiko Nemčijo, Združene države Amerike in Kanado. Tokrat bom predstavila ureditev v Kanadi in pojasnila metodologijo, ki jo je raziskava uporabila za pridobitev statističnih podatkov o zadržanju v tej državi, ter rezultate in sklepe, ki izhajajo iz zbranih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

(Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku

Petra Šubernik, 13.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Petra Šubernik, Pravna praksa, 34/2018V prispevku predstavljam v praksi zaznane sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom izvršitve odvzema premoženja, ki se v kazenskem postopku odvzame kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z določanjem upravljavcev na ta način odvzetega premoženja in z upravljanjem takšnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev pravnomočne sodbe - kaznivo dejanje krive izpovedbe

Avtor ni naveden, 13.9.2018

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2018Zastaranje kazenskega pregona preneha teči s pravnomočnostjo sodbe, v postopku nove razsoje pa se (razen izjemoma) določbe KZ in ZKP o zastaranju kazenskega pregona ne uporabljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Raziskava o začasnem zadržanju kazni zapora do končne odločitve

Maša Setnikar, 13.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 34/2018Ustaljena praksa obeh najvišjih sodišč o napotitvi v zapor pravnomočno obsojenega, ki še ni izčrpal pravnih sredstev na Vrhovnem in Ustavnem sodišču v Sloveniji, obstaja, a je vse prej kot soglasna. Dvom so vanjo vsadili argumenti iz sodniških vrst. V slovenski pravni teoriji navkljub pomembnosti vprašanja do sedaj še ni bilo nobenih avtorici znanih akademskih razprav. Prav tako še ni bilo nobene primerjalne študije, ki bi razkrila stanje glede zadržanj in morebitne prepričljive argumente za in proti v okolju tradicionalnih ustavnih demokracij. Od tod je zrasla ideja za prvo tovrstno raziskavo tega vprašanja, ki jo je pred kakšnim letom začel DDr. Jaklič in pri kateri sodelujem tudi sama.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(10)

Leto objave

< Vsi 2018 September

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek

Avtorji

ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOP QR S Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov