O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Izrekanje sodb pred televizijskimi kamerami

Patricij Maček, 22.11.2018

Kazenski postopek, Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2018Za slovensko sodstvo je bil 6. november 2018 zagotovo eden izmed pomembnejših datumov. Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani sodnik mag. Martin Jančar je namreč v kazenski zadevi zoper takrat obdolženega zdravnika Ivana Radana izrekel sodbo. Nič nenavadnega, sodišča to počnejo vsakodnevno - izrekajo sodbe. Vendar je tokrat prvič v zgodovini Slovenije prvostopenjsko sodišče sodbo izreklo pred televizijskimi kamerami. V nadaljevanju prispevka je zato na kratko predstavljena možnost izrekanja sodb pred kamerami v kazenskih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Pomanjkljivo evidentirano policijsko pridržanje

Avtor ni naveden, 22.11.2018

Človekove pravice, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2018Za odvzem prostosti, ki ga morajo policisti ustrezno evidentirati, se šteje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadržanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Komunikacijska zasebnost pri pregonu lažjih kaznivih dejanj

Zoran Skubic, 8.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2018Zakonita hramba telekomunikacijskih podatkov je v Uniji v stanju pravne negotovosti vsaj od odmevne sodne razveljavitve Direktive 2006/24 o hrambi podatkov. Sodišče (EU) je namreč s sodbo v zadevi Digital Rights Ireland (DRI) v aprilu leta 2014odločilo, da pravila te direktive preprosto prekomerno posegajo v temeljno pravico spoštovanja zasebnega življenja in seveda varstva osebnih podatkov slehernika. In to kljub dejstvu, da je deklariran namen tovrstne hrambe (zgolj?) preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in seveda učinkovit pregon "hudih" kaznivih dejanj, kamor spadata predvsem organizirani kriminal in terorizem. Odziv predvsem sodnih vej oblasti v državah članicah je bil skoraj takojšen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Vročanje sodbe obdolžencu v kazenskem postopku

mag. Polona Kukovec, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 43/2018Z vročitvijo sodbe obdolžencu se varuje njegova pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Namen te pravice je, da lahko obdolženec z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Glede vročanja sodbe obdolžencu Zakon o kazenskem postopku (ZKP) razlikuje med obdolžencem, ki ima zagovornika, ter obdolžencem, ki zagovornika nima. Pri vročanju obdolžencu, ki nima zagovornika, zakonska ureditev loči med tem, ali se mu vroča sodba o izrečeni zaporni kazni ali se mu vroča druga odločba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sodna poravnava in kazenski postopek

mag. Milan Vajda, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 43/2018Sodno prakso kot pravno dragotino in pravno tradicijo v pravnem sistemu praviloma oblikujejo instančna sodišča, ko obravnavajo redna in izredna pravna sredstva, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko obravnava vprašanja, povezana s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Vendar pa se je na enem od naših štiriinštiridesetih okrajnih sodišč 21. marca 2018 zgodil zelo zanimiv precedenčni primer, ko je bila v kazenski zadevi na glavni obravnavi sklenjena t. i. sodna poravnava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Primer Strehovec: ko javno udejanjanje verske svobode postane kaznivo dejanje

mag. Sebastijan Valentan, 8.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 43/2018Na družbenih omrežjih v Sloveniji (pa tudi izven njenih meja) so se pojavili profili Tudi jaz sem Tadej! Mnogi so na ta način izrazili podporo duhovniku in patru ter docentu na Teološki fakulteti dr. Tadeju Strehovcu, zoper katerega je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na predlog petnajstih tožiteljev začelo kazenski pregon zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Storil naj bi ga s tem, ko je na spletni strani 24kul.si dopustil objavo prispevka z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(10)

Leto objave

< Vsi 2018 November

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek

Avtorji

A B CĆČDĐEFGHIJK LM NOP QRS ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov