O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Povrnitev stroškov zagovornika v predkazenskem postopku

Vesna Kermavt, 8.12.2016

Kazenski postopek

Vesna Kermavt, Pravna praksa, 48/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) dokaj celovito ureja stroške kazenskega postopka, stroškov predkazenskega postopka pa ne ureja. Na tem področju tako obstaja pravna praznina, ki jo je težko zapolniti, zlasti glede povrnitve stroškov zaslišanja po 148.a členu ZKP, če kasneje zoper osumljenca ni uveden kazenski postopek. Ob tem se postavljata vprašanji, ali obstaja pravna podlaga, da tovrstne stroške krije država, ter kdo o njih odloča?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Kaznivo dejanje goljufije ali vsakdanja (poslovna) praksa - primer prodaje rabljenih avtomobilov

dr. Miha Šepec, 24.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 45-46/2016Pred kratkim sem kupoval rabljeno vozilo. Presenečen, če ne kar šokiran, sem bil ob seznanitvi s tem, kaj vse se dogaja na trgu rabljenih vozil. Zmanjševanje števila prevoženih kilometrov avtomobila, ki slednjega naredi bolj vabljivega in mu dvigne ceno, je že kar stalnica pri vsaki "garažni" avtohiši in pri neuveljavljenih prodajalcih rabljenih vozil s statusom s. p. Nič kaj pretirano nenavadno in sporno se prodajalcem ne zdi niti laganje o ohranjenosti vozila po telefonu ter namerno zavajanje o potrjenosti servisne knjige, nakar pri ogledu kupec dobi le nekaj izbranih računov s servisa, ki pogosto niso potrjeni ali pa gre samo za predračune. Marsikateri prodajalec zaprisega, da je vozilo imelo le enega lastnika, pa še to naj bi bila neka stara gospa. Tisti najbolj drzni pa so pravi eksperti za to, da kako vozilo, ki je primerno le še za na odpad, servisirajo in polepšajo le toliko, da ga prodajo naivnemu kupcu. Presenetili me ne bi niti ponarejeni dokumenti in dokazila o izvoru avtomobila ter ostala pravno sporna dejanja. Vprašanje, ki se mi v tej zgodbi kot kazenskemu pravniku in potencialni žrtvi prodajalcev avtomobilov postavlja, je, ali vsa ta navedena (in ostala) dejanja prodajalcev rabljenih vozil ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja goljufije ali pa gre morda v teh primerih za običajno in ustaljeno poslovno prakso, ki v svetu rabljenih vozil ni sporna, nezadovoljen kupec pa ima na voljo le civilno varstvo. Ob tem vprašanju se postavlja dogmatično bolj kompleksno vprašanje, do katere mere lahko prodajalec zapeljuje in zavaja kupca z namenom uspešne prodaje in je to še kazenskopravno sprejemljivo, kje pa je tista meja, ko se "poslovno" zavajanje prelevi v kaznivo dejanje goljufije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev kot kaznivi dejanji zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 43/2016Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) predstavljajo razne vrste oziroma oblike zlorabe oziroma kršitve uradnega položaja oziroma pooblastil pri opravljanju uradne dolžnosti oziroma javnih pooblastil ali v zvezi z njimi (kamor spadajo tudi upravljanje oziroma uporaba in razpolaganje z javnimi sredstvi) s strani oseb (kamor spadajo tudi pooblaščene osebe uporabnika javnih sredstev), ki opravljajo dolžnosti oziroma so nosilci teh pooblastil (tudi v zvezi z javnimi sredstvi). Ta prispevek kritično analizira dve kaznivi dejanji iz 26. poglavja KZ-1, in sicer nevestno delo v službi (iz 258. člena) in oškodovanje javnih sredstev (iz 257.a člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Mednarodno kazensko sodišče izreklo prvo sodbo za kazniva dejanja zoper pravosodje

dr. Sabina Zgaga, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 43/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je 19. oktobra 2016 vnovič izreklo obsodilno sodbo, kar ne bi bilo sicer nič nenavadnega, če ne bi obsodilne sodbe zoper Jeana-Pierra Bembo Gombojaizreklo zaradi vplivanja na priče v glavnem kazenskem postopku in ne zaradi samega mednarodnega hudodelstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nov veter v slovenski kaznovalni politiki? Dva poudarka iz predloga novele KZ-1E

Mojca M. Plesničar, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M.Plesničar, Pravna praksa, 41-42/2016Novela KZ-1E prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bi lahko slovensko kaznovalno politiko preusmerile od trenutnega trenda naraščajoče punitivnosti k tradicionalno bolj umirjenemu slovenskemu kaznovanju, s katerim se v tujini še vedno radi ponašamo. Čeprav se namen kaznovanja in najvišja zagrožena kazen morebiti zdita le načelni in v praksi manj pomembni vprašanji, se je v preteklosti tako v tujini kot tudi pri nas izkazalo, da prav ta vprašanja dajejo ton in usmeritev celotnemu sistemu. Vemo, da se kaznovalna politika ustvarja na treh ravneh - zakonodajni, sodni in upravni -, a prav zakonodajna je tista, ki lahko začrta smer in omejitve ostalima dvema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Ustavitev izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu

Ivan Šelih, 27.10.2016

Kazenski postopek

Ivan Šelih, Pravna praksa, 41-42/2016Med obravnavanimi zadevami pri Varuhu človekovih pravic (Varuh) je bila tudi pobuda enega od centrov za socialno delo (CSD). Ta je izpostavljal, da je kot skrbnik osebe, ki je bila nastanjena v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, prejel sklep sodišča o ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu šele, ko je zanj sam zaprosil, vendar pa ni bil poklican k sodelovanju v tem sodnem postopku. Čeprav je sodišče s sklepom ustavilo izvrševanje ukrepa, ni bila zagotovljena namestitev osebe v drugo primerno ustanovo, in to kljub ugotovitvi izvedenke, da je potrebna namestitev osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Tako je oseba, za katero je skrbel, čez noč ostala brez ustrezne namestitve, ne da bi imela (po skrbniku) sploh možnost obrambe. V postopku pred ustavitvijo izvrševanja ukrepa o tem njen skrbnik ni bil obveščen, prav tako ni bilo pridobljeno njegovo stališče. Ker ga sodišče ni povabilo k sodelovanju, center kot skrbnik ni imel niti možnosti poskrbeti za ustrezno namestitev osebe oziroma pravočasno izvesti ustrezne postopke v ta namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Mobing na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 27.10.2016

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 41-42/2016Dostojanstvo je univerzalna vrednota. Ustava RS v 34. členu zagotavlja posamezniku pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Odnosi med delavci znotraj posameznega delovnega okolja predstavljajo enega izmed tistih dejavnikov, ki krojijo našo družbo ter naš obstoj v njej, saj so dobri odnosi na delovnem mestu ključnega pomena za uspešnost organizacije. Pri tem so ključne vrednote, ki močno vplivajo na splošno vzdušje v posamezni organizaciji, in komunikacija znotraj delovne skupine, ki se lahko najbolje razvije v obliki neformalnih druženj zaposlenih, na primer na raznih delavnicah, športnih prireditvah in podobno. Na tak način se lahko oblikuje sproščeno delovno okolje, pojavi se večja solidarnost med delavci, pa tudi konflikti in problemi se rešijo hitreje. V nasprotnem primeru sta lahko integriteta in vrednost delavca ogroženi že v tistem trenutku, ko posameznik začuti bolečino ponižanja. Tudi na delovnem mestu. Govorim namreč o šikaniranju (mobingu) delavcev na delovnem mestu, ki je vse bolj razširjena oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zloraba položaja, milijoni in milijarde

dr. Jože Mencinger, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41-42/2016Člen 240 Kazenskega zakonika je zdaj morda najbolj uporabljan člen, zdi se tudi, da je uporaben za karkoli in za vse čase. Pravniki z njim očitno nimajo problemov, meni pa se zdi, da bi moral biti prvi odstavek tega člena:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odprava dosmrtnega zapora

dr. Aleš Završnik, 27.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 41-42/2016Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

O predlogu novele ZKP-N

mag. Roman Završek, 6.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Roman Završek, Pravna praksa, 38/2016Dne 22. septembra 2016 je v organizaciji Odvetniške zbornice Slovenije in Odvetniške akademije OZS na Pravni fakulteti v Ljubljani potekala okrogla miza o predlaganih spremembah Zakona o kazenskem postopku, noveli ZKP-N. Omenjena novela je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja na Vladi, njena najpomembnejša novost pa je delna ukinitev sodne preiskave. ZKP-N namreč privedeva, da bi med predkazenskim postopkom priče (in osumljenca) praviloma zasliševali državni tožilci oziroma policisti, nato pa bi bila vložena neposredna obtožnica, pri čemer pa osumljenec oziroma njegov zagovornik ne bi imela pravice sodelovati pri procesnih dejanjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Vštevanje hišnega pripora z elektronskim nadzorom v izrečeno kazen zapora

Zoran Skubic, 6.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2016Promocija in implementacija alternativnih oblik prestajanja kazni zapora in drugih oblik odvzema prostosti v zvezi s kazenskim postopkom sta stalni spremljevalki pravosodne prakse praktično vseh držav članic Unije. Še več - v pogajanjih z marsikatero sedanjo članico je Unija pristop pogojevala tudi z uvedbo čim širšega spektra tovrstnih ukrepov. Toda ali je moč vsako oblastno omejitev prostosti v okviru kazenskega postopka šteti za popolnoma enakovredno, ne glede na siceršnje okoliščine? Sodišče EU je bilo pred kratkim soočeno z dilemo, ali je treba obsojencu v luči Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep) v trajanje zaporne kazni, ki jo mora prestati v odreditveni državi naloga, v celoti všteti čas, ko je bil v izvršitveni državi podvržen hišnemu priporu z elektronskim nadzorom gibanja in drugim omejevalnim ukrepom. Odgovor je presenetljivo - niti ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 8.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 35/2016Eden izmed temeljev za izgradnjo pravne države in uveljavitev načela vladavine prava je zakonito, pravilno, kakovostno, učinkovito in pravočasno delovanje javne uprave (državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil) oziroma javnega sektorja, ki onemogoča zlorabe s strani tam zaposlenih oziroma nosilcev ustreznih pooblastil, kar omogoča državljanom oziroma drugim osebam učinkovito uveljavljanje njihovih pravic in varstvo njihovih svoboščin. Zagotovitev tega je tudi ratio legis kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike). Ta prispevek obravnava pojem, značilnosti, delitev in temeljne elemente teh kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Listine in korespondenca institucij EU v kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič, 8.9.2016

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2016Pred kratkim smo v slovenskih medijih zasledili potrjene in nepotrjene informacije ter zanimiva ugibanja o (pred)kazenskih postopkih v Banki Slovenije, ki naj bi zajemali tudi zaseg listin Evropske centralne banke. Objavljeni so bili tudi dopisi ECB, v katerih naj bi ta opozarjala na spornost takega ravnanja. Tudi v mednarodnem pravu vprašanja (pred)kazenskih postopkov, ko pride do vprašanja imunitet tujih držav in mednarodnih organizacij, niso najbolj pogosta. Poudariti je treba, da tu ne gre za imuniteto diplomata (ratione personae).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Črtica o zakonodajnem procesu ob noveli ZKP-N

dr. Ciril Keršmanc, 1.9.2016

Kazenski postopek

dr. Ciril Keršmanc, Pravna praksa, 34/2016Tistim, ki še niste imeli privilegija, da pobliže spoznate zakonodajno-reformni proces, predlagam, da si vzamete pol ure in na YouTubu poiščete četrti del angleške serije 'Da, minister' z naslovom 'Veliki brat'. Za potrebe tega uvodnika je ključen del o t. i. kreativni inerciji oziroma tehniki zavlačevanja. Zafrustrirani minister za javno upravo Hacker se po pomoč obrne na svojega predhodnika, ki mu opiše večstopenjsko tehniko zavlačevanja reformnih projektov s strani (pod)sistemov, ki težijo k ohranjanju ustaljenega ravnovesja. Začne se z orientacijsko fazo, s katero je soočena vsaka nova vlada ob poplavi prioritet in novih informacij. Nadaljuje se s potrebo po preučitvi načina doseganja želenih ciljev (to se običajno poveri bolj ali manj širokim delovnim skupinam). Ko so alternativne poti znane, se neodločnim ministrom ponudi rešilna bilka pred odločanjem, in sicer z refokusiranjem od kako na kdaj - z drugimi besedami, opozori se jih, da mogoče ni pravi čas ... Če minister vztraja, je na vrsti faza problemov oziroma izzivov - tehničnih, pravnih in na koncu političnih. Če so interesi po ohranitvi ustaljenega ravnovesja posebej močni, se zaradi zakonitosti kreativne inercije oziroma skakanja od ene prioritete do druge hitro približamo času naslednjih volitev. Takrat je po naravi stvari težko doseči kaj resnično reformnega. Po volitvah se cikel ponovi in pri Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) se ta cikel pri nas ponavlja že več mandatov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Bistvo kazenskega procesnega prava

mag. Milan Vajda, 1.9.2016

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 34/2016O kazenskem procesnem pravu je napisano zelo veliko, morda celo preveč. Vendar je problem v tem, da nihče ne zna na enostaven, preprost in razumen način natančno pojasniti, kaj je sploh bistvo kazenskega procesnega prava. Vsak osumljen, obdolžen ali obsojen v kazenskem postopku pridobi o tem lastno, realno življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Ravno pravniki, ki se poklicno ukvarjajo s kazenskim pravom ali s kazenskim procesnim pravom, pa praviloma te lastne, neposredne, realne izkušnje ali preizkušnje nimajo in je tudi - po naravi stvari - ne morejo imeti, saj je kazenskopravna obsodba lahko ovira za delo v pravosodju. Ali je to za pravnike prednost ali pa velik hendikep?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

mag. Andrej Ferlinc, 1.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2016Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, kadar bi posamezna izvršitvena ravnanja storil "zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil škodo". Po predvidenih spremembah bi zadoščala že sama povzročitev škode ali pridobitev premoženjske koristi, saj naj bi bilo inkriminaciji po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zgolj dodano besedilo "in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Proti terorizmu?

dr. Jože Mencinger, 25.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2016Ker so počitnice, naj si tokrat privoščim izlet stran od "ekonomske analize prava", to je od poskusov razumeti in kot ekonomist razložiti pravne norme in njihovo delovanje. Namesto tega se bom lotil boja proti terorizmu in "terorizmu". Boj je v polnem razmahu, orožja so zelo različna, bolj ali manj pametna ali nespametna. Med slednja gre gotovo šteti rezilno ograjo ob Kolpi in Sotli. Ta pobija divjad in uničuje turizem in bo morda zaustavila kakšno družino ali zakrivila smrt kakšnega otroka, prav gotovo pa ne bo zaustavila nobenega terorista. Ni le nekoristna, že sama po sebi je prava sramota za državo, ki se ima za demokratično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Probacijska služba

Irena Vovk, 19.8.2016

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 26. julija 2016 sprejela akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, naloga katere bo spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jih je postavilo sodišče. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer take službe, ki je del sistema izvrševanja kazenskih sankcij, še ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba; vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, tudi predstavlja delodajalca in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pazi, snemamo!

Hinko Jenull, 21.7.2016

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Podatki o naročnikih komunikacijskih sredstev brez odredbe sodišča

mag. Janez Žirovnik, 21.7.2016

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 29-30/2016V PP, št. 28 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča, ki je v bistvu odgovor na članek, objavljen v PP, št. 27, z naslovom Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča, avtor ukvarja z vprašanjem, ali pridobitev podatkov o tem, kdo je lastnik, naročnik ali uporabnik sredstva za komunikacijo oziroma podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika, sodi v domet komunikacijske zasebnosti in s tem pod stroge pogoje iz 37. člena Ustave RS. Avtor se med drugim ukvarja tudi z vsebino določbe prve alineje drugega odstavka 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - ZSOVA. Ob ugotovitvi, da so bili predlagatelji procesnih zakonov (med katere najverjetneje uvršča tudi ZSOVA) očitno uspešni v "rahljanju pogojev" za pridobitev podatkov o "identiteti komunicirajočih", se avtor sprašuje, ali "Šs]o torej lahko ZEKom-1, ZEPT, ZKP in ZSOVA [...]" glede slednjega v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča

mag. Andrej Tomšič, 14.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andrej Tomšič, Pravna praksa, 28/2016V PP št. 27 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča avtorica ukvarja z vprašanjem, ali je določba tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) v neskladju z drugim odstavkom 37. člena Ustave, ki za poseg v komunikacijsko zasebnost zahteva odredbo sodišča. Tretji odstavek 149.b člena ZKP namreč določa, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Avtorica se sprašuje, ali gre pri navedenih posegih za posege v komunikacijsko zasebnost, za katere je potrebna odločba sodišča, in ali so določbe tretjega odstavka 149.b člena ZKP skladne s 37. členom Ustave, ter v zaključku članka sprejme sklep, da je ta določba ZKP v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Ime česa je slovenska penologija? - Novemu zaporu ob rob

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Če na slovensko penologijo zremo skozi Foucaulta, kot na skupek penološke oblasti (institucionalizirane prakse, ki se izvaja na "telesu in duši" posameznika) in penološke vednosti (razvijajoče se bodisi v oblastnih institucijah bodisi na zunanjih otočkih akademskega raziskovanja), lahko opazimo več trendov, ki kažejo na skrb zbujajočo kakovost tega amalgama. V skladu z znanim rekom Dostojevskega, če parafraziram, pokažite mi zapore in povem vam, v kakšni družbi živite, pa pričajo ti tudi o stanju duha v slovenski družbi. Ime česa je torej slovenska penologija?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(46)

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> Januar(4) > Februar(3) > Marec(3) > April(5) > Maj(2) > Junij(3) > Julij(6) > Avgust(3) > September(5) > Oktober(7) > November(4) > December(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G HIJ K LM NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov