O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Franc Kangler in njegova pravica

Jakob Demšar, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 33/2019Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, sem spoznal na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot dijaka Srednje šole za miličnike v Tacnu. Tam sem s kolegi predaval kriminalistiko odličnim fantom, med katere spadajo tudi nekdanji generalni direktorji policije Janko Goršek, Marjan Fank in Simon Velički. Na karierni poti sedanje policijske direktorice Tatjane Bobnar pa sem bil njen načelnik - takrat ljubljanskega kriminalističnega urada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Nacionalna kriminološka konferenca "Nasilje, kultura in kapitalizem"

Marko Drobnjak, 17.1.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Marko Drobnjak, Pravna praksa, 3/2019Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava

dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Sodna presoja sklenjenega sporazuma o priznanju krivde

Lea Devjak, 7.4.2016

Kazenski postopek

Lea Devjak, Pravna praksa, 14/2016Zakonodajalec je z novelo K Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogočil sporazumno reševanje kazenskih zadev v okviru pogajanj o krivdi, ki se končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde med državnim tožilcem in obdolžencem. O tem je bilo napisanih že veliko razprav, pa vendar še vedno ostajajo odprta vprašanja, kot na primer, kako taka ureditev vpliva na delo sodnikov, kako naj bi potekala presoja sklenjenega sporazuma in na kaj bi morali biti pozorni pri sami presoji. Odgovore na ta vprašanja sem poskušala najti s spremljanjem predobravnavnih narokov na izbranih sodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Spremembe v zvezi z izterjavo preživninskih terjatev po noveli ZIZ-J

mag. Anja Drev, 11.9.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

mag. Anja Drev, Pravna praksa, 35/2014V članku Prisilna izterjava preživninskih terjatev - odprti problemi v teoriji in praksi sem podrobno predstavila problematiko izvršbe za izterjavo preživninskih terjatev. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) tudi na tem področju prinaša pomembne novosti, ki terjajo vnovično obravnavo že izpostavljene problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Odvzem prostosti v postopku ugotavljanja dolžnikovega premoženja

mag. Mojca Strašek Dodig, 30.5.2013

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

mag. Mojca Strašek-Dodig, Pravna praksa, 21/2013Ustavno sodišče RS je že odločilo, da pri odvzemu prostosti v okviru izvršilnega postopka zaradi ravnanj dolžnika, ki se ne odziva na pozive sodišča za predložitev seznama svojega premoženja in ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalni namen, ampak za poskus vplivati na njegovo voljo, naj opravi oziroma opusti ravnanja, ki preprečujejo učinkovito varstvo upnika. Poseg v pravico do osebne svobode je v tem primeru sorazmeren s ciljem zagotovitve učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva. Ravnanja dolžnika, ki zavestno noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Prenova predkazenskega postopka zahteva temeljit premislek

Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, 7.3.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2013Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z namenom, da postane hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da bi se pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod na tako korenito spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta dva osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki ju je objavilo Ministrstvo za pravosodje, z enakimi dilemami pa se soočamo tudi pri oblikovanju nadaljnjega osnutka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Posledice prometne nesreče in institut odgovornosti za hujšo posledico

dr. Zlatan Dežman, 7.2.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 5/2013Zanimivo razpravo o ustreznosti instituta odgovornosti za hujšo posledico pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in smiselno s tem tudi po njegovem 324. členu, kot je bil spremenjen z novelo KZ-1B, je v prilogi PP, št. 19/2012, odprl dr. Damjan Korošec. Po njegovi presoji je ta institut sporen, ker je pristop teoretikov in zakonodajalca do ogrozitvenih kaznivih dejanj v drugih državah dramatično drugačen kot v Sloveniji, čeprav za take razlike ni ne le jasnih, temveč prav nobenih resnih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Specializirane preiskovalne skupine v praksi

mag. Miran Deželak, 12.4.2012

Kazenski postopek

mag. Miran Deželak, Pravna praksa, 14/2012Kljub dolgoletnim težnjam, da se za boljše rezultate pri pregonu najtežjih oblik gospodarskega in organiziranega kriminala ter korupcije tudi zakonsko uredi delovanje preiskovalcev različnih državnih organov in institucij v specializiranih preiskovalnih skupinah (v nadaljevanju skupina), tako sodelovanje, ki zagotavlja sistematično in učinkovito medinstitucionalno sodelovanje in s tem sodelovanje za delovanje, kljub zakonski ureditvi v praksi še ni povsem zaživelo. Pomanjkanje interesa gre iskati predvsem pri predstojnikih organov zaradi strahu, da tako delovanje udeleženim prinaša dodatno obremenitev in dodatno birokracijo. S tem se glede na lastne izkušnje nikakor ne strinjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄2

Pogojni odpust pri hišnem zaporu

Uroš Divjak, 21.1.2010

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Uroš Divjak, Pravna praksa, 2/2010Nova kazenska zakonodaja je v naš pravni red prinesla nov institut hišnega zapora. Po prvem letu uporabe novega Kazenskega zakonika se v zvezi z njim v praksi že pojavljajo prva vprašanja in dileme, ena od njih je možnost uporabe pogojnega odpusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄46

Ali je ZDZdr zakon iz 376. člena KZ-1?

Zlatko Dežman, 26.11.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zlatko Dežman, Pravna praksa, 46/2009Dne 12. avgusta 2009 se je začel uporabljati Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)1 in postavil sodno prakso pred nenavadno dilemo, in sicer, ali je ta zakon zakon, ki ga napoveduje 376. člen Kazenskega zakonika (KZ-1).2 Po tem določilu se namreč uporabljajo določbe 64. in 65. člena ter drugega in četrte...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Zakaj reforma KZ-1?

dr. Zlatan Dežman, 2.7.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zlatan Dežman, dr. Zlatan Dežman, Pravna praksa, 26/2009V PP št. 23/2009 je mag. Katarina Krapež predstavila moje predavanje na srečanju Pravniškega društva Ljubljana 4. junija 2009.1 Čeprav je razumljivo, da bistva več kot dvournega predavanja s PowerPoint predstavitvijo ni mogoče predstaviti v kratkem poročilu, pa pomembnost, teoretična zahtevnost in o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Alternativna izvršitev kazni zapora v sodni praksi in predlog za zakonsko spremembo

dr. Zlatko Dežman, 2.4.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Zlatko Dežman, dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 13/2009Novi Kazenski zakonik-1 (KZ-1)1 prinaša tudi na področje izvrševanja kazni zapora kot novost možnost, da se lahko kazen zapora do devetih mesecev nadomesti s hišnim zaporom (tretji odstavek 86. člena), zapor do dveh let pa z delom v splošno korist (četrti odstavek 86. člena KZ-1). Čeprav je hišni za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

O nekaterih spornih izhodiščih ZKP-1

dr. Zlatko Dežman, 24.7.2008

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 29-30/2008Ministrstvo za pravosodje je decembra 2007 objavilo prve tri dele osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1): Temeljna načela, Preiskovalni postopek in Omejevalni ukrepi. Priprava osnutka novega zakona o kazenskem postopku je delikatna in odgovorna naloga, ki zahteva visoko stopnjo strokovno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

Nekatere kazenske sankcije v osnutku KZ-1

dr. Mitja Deisinger, 17.1.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mitja Deisinger, Pravna praksa, 2/2008dr. pravnih znanosti, vrhovni sodnik - svetnik na Vrhovnem sodišču RS Ob osnutku novega Kazenskega zakonika (KZ-1) se je razvila široka javna razprava, ki poteka že tri mesece, torej dalj kot za druge zakone.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄36

Podajanje kazenskih ovadb - pravni in praktični vidiki

Jakob Demšar, 20.9.2007

Kazenski postopek

Jakob Demšar, Pravna praksa, 36/2007univ. dipl. pravnik, zunanji sodelavec - predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Pred kratkim je uradnik pomembnega in kadrovsko obsežnega državnega organa napisal kazensko ovadbo in jo (mimo utečenih in predpisanih pravil?) poslal na državno tožilstvo, njegov predstojnik ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄18

Ali tudi razveljavljena pravnomočna sodba pomeni prenehanje zastaranja kazenskega pregona?

dr. Zlatko Dežman, 10.5.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 18/2007dr. pravnih znanosti, izredni profesor na PF Univerze v Mariboru, okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru V naši sodni praksi se kot sporno postavlja vprašanje, ali se določbe Kazenskega zakonika (KZ) o absolutnem zastaranju kazenskega pregona upoštevajo tudi v postopku po razveljavitvi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄32

O priporu po 2. odstavku 307. člena ZKP

dr. Zlatko Dežman, 30.9.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 32/2004Odločitev sodišča, da odredi pripor zoper obtoženko po 2. odst. 307. člena ZKP, čeprav je bila ta pred tem v isti kazenski zadevi v priporu že dve leti, je v strokovni javnosti vzpodbudila razpravo, ali je takšna odločitev sodišča pravilna, ker lahko traja pripor po vloženi obtožnici na podlagi dolo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄20

Ogroževalna kazniva dejanja - jih sodna praksa odpravlja?

mag. Matjaž Dovžan, 10.6.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 20/2004Primer ogrožanja posebnih vrst javnega prometa Tako v teoriji kot tudi v praksi, kot kaže, ni povsem jasno, kateri zakonski znaki morajo biti podani, da se lahko storilca dejanja po 326. členu Kazenskega zakonika (KZ -- Ur. l.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄18

Trgovina z ljudmi in vloga sodstva

Mateja Dobovšek, 22.5.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Mateja Dobovšek, Pravna praksa, 18/2003V okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno (JV) Evropo je v Sofiji od 9. do 13. aprila potekal seminar na temo Trgovina z ljudmi in vloga sodstva, ki pa je bil namenjen zlasti usposabljanju sodnikov in tožilcev. Porast trgovine z ljudmi v zadnjih letih na področju JV Evrope predstavlja velik probl...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄32

Kazenski postopek: Dopolnitev preiskave - izjema ali pravilo?

Iztok Drozdek, 12.9.2002

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Iztok Drozdek, Pravna praksa, 32/2002V drugem odstavku 184. člena Zakona okazenskam postopku (ZKP) je med drugim opredeljena možnost dopolnitve preiskave s strani državnega tožilca, in sicer potem, ko mu po končani preiskavi preiskovalni sodnik pošlje spise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄12

Boj proti mobilnosti organiziranega kriminala na nivoju EU

Mateja Dobovšek, 4.4.2002

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Mateja Dobovšek, Pravna praksa, 12/2002V okviru programa Falcone je v organizaciji Višjega sodnega sveta v Rimu od 14. do 16. marca 2002 potekal seminar o boju proti mobilnosti organiziranega kriminala na ravni Evropske unije. Udeležilo se ga je petdeset sodnikov in tožilcev iz Italije, poleg njih pa še sodniki in tožilci ter oficirji...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄7

EU proti terorizmu

Mateja Dobovšek, 28.2.2002

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Mateja Dobovšek, Pravna praksa, 7/2002Od 24. do. 25. januarja 2002 je v organizaciji Akademije za evropsko pravo v Trieru v Nemčiji potekal seminar o novi zakonodaji Evropske unije glede boja proti terorizmu. Predavali so med drugim Niels Bracke iz generalnega sekretariata sveta EU, Ties Prakken, odvetnica in profesorica kazenskega prav...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄19

Presojanje kazenske odgovornosti pri alternativnih medicinskih posegih

dr. Zlatko Dežman, 1.10.1998

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 19/1998"Vse kar vemo, je tako rekoč nič v primerjavi s tem, kar je treba še spoznati." (Descartes) Razrešitev vprašanja, katero ravnanja naj postane predmet inkriminacije in po kakšnih kriterijih naj se presoja kazenska odgovornost storilca, zadeva analizo socioloških, psiholoških, socialno-psiholoških,...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(40)

Leto objave

2019(3) 2017(1) 2016(1) 2014(1)
2013(3) 2012(1) 2010(1) 2009(3)
2008(2) 2007(2) 2004(2) 2003(1)
2002(3) 1998(1) 1996(1) 1995(2)
1994(3) 1993(6) 1992(1) 1991(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov