O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 71
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 1774)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Prisilna privedba kljub potrdilu o upravičeni odsotnosti

Avtor ni naveden, 28.3.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2019Pobudnica je bila obdolženka v kazenskem postopku, v katerem je bila na podlagi odredbe sodišča privedena na narok za glavno obravnavo, čeprav je sodišču predhodno posredovala obrazec ZP (zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti), ki se je nanašal tudi na čas, za katerega je sodišče razpisalo narok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ob prevzemu zaseženih predmetov se zahteva posebna skrbnost sodišča

Avtor ni naveden, 21.3.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2019Policija je pobudniku leta 2013 zasegla več predmetov. Po končanem postopku je pobudnik večkrat zaprosil Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče) za njihovo vrnitev, a mu sodišče vseh zaseženih predmetov ni vrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Narava rokov iz četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP

mag. Aleksander Karakaš, 21.3.2019

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 12/2019Pred koncem lanskega leta je bila v medijih objavljena vest, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti na zahtevo Generalnega državnega tožilca do končne odločitve zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pisna odločba o prekršku, ki že v izhodišču vsebuje obrazložitev

Jelka Lugarič, 14.3.2019

Prekrški

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 11/2019Z različnimi zakoni je predpisano, da morajo določeni subjekti, ki izvajajo dejavnost, predložiti letna poročila AJPES-u, ki zagotavlja njihovo javnost. AJPES je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb, ki zapovedujejo predložitev letnega poročila, kršitev določb o predložitvi letnih poročil v predpisanih rokih pa je opredeljena kot prekršek. Od preko 150.000 zavezancev za predložitev letnega poročila jih vsako leto okrog 5.000 ne izpolni predpisane obveznosti, zaradi česar ima AJPES z vodenjem prekrškovnih postopkov precej dela. To je zahtevno že za pravnike, še bolj pa za nas, ki nismo obiskovali pravne fakultete. Pogoste zakonske spremembe še povečujejo zahtevnost dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Uklonilni zapor ni "kazenska sankcija" v smislu izvrševanja Okvirnega sklepa 2006/783

Zoran Skubic, 7.3.2019

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9-10/2019Okvirni sklep 2006/783, ki določa pravila vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (Sklep), je skupaj z ureditvijo Okvirnega sklepa 2003/577 namenjen odpravi ovir pri (sodnem) odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev v čezmejnih primerih. Pri tem gre za ureditev prava Unije, ki temelji na spoštovanju (temeljnega) načela vzajemnega priznavanja odločb. Države članice (izvršiteljice) morajo posledično priznavati in izvrševati odredbe o zamrznitvi ali zaplembi tovrstnih sredstev ali premoženja, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic (držav izdajateljic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 9-10/2019Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Anomalije v anomalijah direktnega naklepa

mag. Matej Žlajpah, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 9-10/2019V članku Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse je Miha Šepec izpostavil nekatere teoretično nesprejemljive in določene predlagane izboljšave. V odzivu obravnavam nekatere "nesporne premise", saj so ravno te problematične.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse"

mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Pravica do sojenja v navzočnosti v prekrškovnem postopku

Avtor ni naveden, 21.2.2019

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2019Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 902/2014 z dne 5. 1. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Obravnava žrtev posilstva v predkazenskem postopku

Patricij Maček, 21.2.2019

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 8/2019Na sedmi kriminalistični sredi, dogodku, ki ga organizira Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, je tokrat tekla beseda o obravnavi žrtev posilstva v predkazenskem postopku. Simpozij, na katerem so svoje poglede predstavili različni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z omenjenim kaznivim dejanjem, je potekal na FVV Univerze v Mariboru 30. januarja 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni pregledi obsojencev v luči človekovih pravic

Ivan Šelih, 7.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 5-6/2019V zadnjem času smo lahko v različnih medijih spremljali številne prispevke, ki so se nanašali na položaj zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov) v naših zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Pri tem je bilo mogoče zaslediti tudi informacije o tem, da naj bi Varuh človekovih pravic (Varuh) in Ministrstvo za pravosodje (MP) "odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov". Varuh seveda ni nikoli odločil, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov, saj takšnih pooblastil niti nima. S problematiko obveznih osebnih pregledov obsojencev pa smo se lansko leto dejansko srečali ob obravnavi anonimnega pisanja obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Novela ZKP na poti v Državni zbor

Urša Ravnikar Šurk, 7.2.2019

Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5-6/2019Vlada je sprejela besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku. Sprememba ZKP je bila napovedana že v prejšnjem vladnem mandatu, a je naletela na močan odpor raznih deležnikov in nazadnje ni prestala veta v Državnem svetu. Tokratna novela je manj ambiciozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Skrajšani kazenski postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019Način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS in ustavnega jamstva do sojenja v navzočnosti kot posebnega elementa pravice iz 22. člena Ustave RS, je v skrajšanem postopku urejen tako, da se zagotavlja v pretežni meri skozi pisne vloge. Pritožbeni postopek v okviru skrajšanega postopka je tako usten le, kolikor je navzočnost strank koristna za razjasnitev dejanskih in pravnih vprašanj. Če se obramba želi udeležiti pritožbene seje, mora prepričati sodišče o utemeljenosti svoje zahteve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Nacionalna kriminološka konferenca "Nasilje, kultura in kapitalizem"

Marko Drobnjak, 17.1.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Marko Drobnjak, Pravna praksa, 3/2019Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse

dr. Miha Šepec, 10.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 71 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1774)

Leto objave

2019(74) 2018(78) 2017(61) 2016(46)
2015(70) 2014(60) 2013(53) 2012(65)
2011(90) 2010(82) 2009(86) 2008(112)
2007(107) 2006(121) 2005(77) 2004(70)
2003(77) 2002(54) 2001(38) 2000(31)
1999(45) 1998(37) 1997(51) 1996(50)
1995(36) 1994(22) 1993(23) 1992(21)
1991(37)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov