O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 113)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse"

mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kam se je izgubilo slovensko mladoletniško kazensko pravo

dr. Zvonko Fišer, 25.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 41-42/2018Včasih je treba v tujino, da z malce distance pogledaš na domače loge. Pred dnevi sem se udeležil posvetovanja tožilcev Federacije BiH. Pretežno sem se, tudi na željo organizatorja, udeleževal sekcije, ki se je ukvarjala z mladoletniško delinkvenco. Morda so se želeli domačini malce pohvaliti s svojimi dosežki. Konec koncev, zakaj pa ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Kratka zgodba o preprostem vprašanju

dr. Zvonko Fišer, 19.7.2018

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 28-29/2018V zadnjih tednih slovensko pravniško javnost - a ne samo pravniške - zaposluje vprašanje, ali je treba rezultate prikritih preiskovalnih ukrepov prav zares uničiti, če državni tožilec v dveh letih od trenutka, ko so bili pridobljeni, ne sproži kazenskega pregona. Tako nekako pravi zakon, prepir pa se je vnel glede narave tega roka, namreč ali je rok instrukcijski ali prekluziven, kot rečemo pravniki. Če je rok prekluziven, z njegovim potekom pade zastavica: pridobljeni podatki, morda tudi dokazi, postanejo neveljavni in jih v kazenskem postopku ni več dopustno uporabiti. Če je rok instrukcijski, pa je, nasprotno, le okviren. Treba ga je spoštovati, toda če pride do prekoračitve, hujših posledic z vidika uporabe dokazov najbrž ne bo; morda bo prišlo do odgovornosti tistega, ki je zamudo povzročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov

Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Med uničenimi in neveljavnimi dokazi zaradi pretečenega roka

mag. Andrej Ferlinc, 9.11.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 43/2017Sodna odločba Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je potrdilo sodno odločbo preiskovalne sodnice, s katero je preiskovalna sodnica najprej izločila iz spisovnega gradiva izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov (PPU), je bila precejšnje presenečenje. Nato pa je sodnica, sklicujoč se na drugi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), vse te dokaze, zbrane na podlagi PPU, še dodatno uničila. Sklicevala se je na določbo, da se spisovno gradivo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči, če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona, ali če dve leti po koncu izvajanja ukrepov, ki jih zakon taksativno našteva, ne poda takšne izjave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

mag. Andrej Ferlinc, 14.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2017Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis, nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali "proračune, ki jih upravlja EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Trnuljčica mednarodnih kaznivih dejanj se počasi prebuja

Mohor Fajdiga, 7.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Mohor Fajdiga, Pravna praksa, 33/2017Nekdanji britanski premier Tony Blair bi se lahko kmalu spet znašel pred sodišči zaradi vojne v Iraku. Svojci padlih britanskih vojakov so namreč napovedali odškodninsko tožbo. Očitajo mu, da so bile smrti njihovih bližnjih posledica kaznivega dejanja agresije. Prepletanje mnenj mednarodnih pravnikov z dogajanjem v zvezi z vojno v Iraku, postavljeno zdaj v ožji nacionalni, zdaj v širši mednarodni kontekst, razkriva, kakšne so njihove možnosti za uspeh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Somrak kaznovalne odgovornosti

dr. Zvonko Fišer, 6.7.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 26/2017Ko me je organizatorica Dnevov prekrškovnega prava povabila, naj ob začetku letošnjega srečanja "prekrškarjev" povem nekaj priložnostnih besed, sem z veseljem ugotovil, da so ti dnevi, ki so postali tradicionalni, pomagali pravu prekrškov, ki je bilo na teoretični ravni zapostavljeno, da je zasedlo in utrdilo svoje mesto na (slovenskem) planetu kaznovalnega prava. Slovenski okvir moram poudariti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je naš model kaznovalnega prava edini zveličaven ter takšen, da z njim ni nič narobe, ker da bomo enakega ali podobnega našli tudi drugod po svetu. Ponekod ja, drugod pa ne. In to bi postalo še bolj očitno, če bi šla analiza sistema kazenske represije in kaznovalnega prava v zadostno širino in bi celovito zajela tako materialno pravo, procesne rešitve kot tudi organizacijsko in izvršilno pravo ter morda še kaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Odločanje o ustavni pritožbi - zastaranje enkrat tako, drugič drugače

mag. Andrej Ferlinc, 18.5.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 19/2017Prispevek je odziv na komentiranje vrhovne sodnice Barbare Zobec v prilogi PP, ki je kot predsednica senata v isti zadevi javno objavila svoje ločeno mnenje glede odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 2457/2010 z dne 22. decembra 2016. S to odločitvijo je Vrhovno sodišče RS namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II K 2457/2010 z dne 4. septembra 2015, s katerim je to sodišče ugotovilo, da je postopek zastaral, in ga je zato ustavilo. Okrajno sodišče se je glede na stališče Ustavnega sodišča oprlo na šesti odstavek 112. člena tedaj veljavnega KZ, ki je določal, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Zakonodajni odzivi na pojav novih psihoaktivnih snovi v EU

mag. Tanja Frank Eler, 23.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 7-8/2017Vprašanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) ni novo, v zadnjih letih pa se ta problem še poglablja. Globalizacija proizvodnje v povezavi z razvojem sodobnih komunikacijskih orodij je povzročila, da se NPS razvijajo, proizvajajo in tržijo izjemno hitro. Podatki Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) kažejo, da je konec leta 2015 v primerjavi z letom 2009 njihovo skupno število naraslo s 166 na prek 600. Podobno podatki evropskega sistema zgodnjega opozarjanja kažejo, da je bilo v letu 2005 zabeleženih 14 do tedaj neznanih NPS, leta 2015 pa je to število naraslo na 98. Zaznali so jih že v več kot 100 državah, kar pomeni, da so postale globalni problem. Umirjanja tega trenda v kratkem torej ni pričakovati. Ob tem pa njihova uporaba predstavlja večje tveganje v primerjavi s tradicionalnimi drogami, ki jih NPS posnemajo, saj je njihov učinek bistveno bolj intenziven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Protipravno omejevanje konkurence kot kaznivo dejanje

mag. Andrej Ferlinc, 16.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 6/2017Sedanji čas s številnimi negativnimi pojavi prerazporeditve družbenega proizvoda in kopičenja bogastva v rokah majhnega števila ljudi spodbuja številna vprašanja o vlogi konkurence kot ene izmed značilnosti svobodnega trga. Ali je zagotavljanje konkurence vselej zgolj pozitivna vrednota, ki je zaradi svoje pomembnosti utemeljeno prerasla v pravno vrednoto z ustreznim kazenskopravnim varstvom, ali pa je ob pospešeni globalizaciji prav konkurenčni boj omogočil izločitev številnih gospodarskih subjektov in prevlado velikih nadnacionalnih korporacij ter posledično manj konkurence? Ali ni svoboda izbire potrošnikov namesto na njihove dobrobiti zaradi konkurenčnosti cen in povečevanja dostopnosti izdelkov pogosto omejena le na njihovo preživetje, pri čemer lastnosti konkurence niti ne pridejo do svoje veljave? Kljub nekaterim pomislekom imajo zakonodajalci - tudi na ravni EU - še vedno dovolj razlogov, da obstoj konkurence na svobodnem trgu ohranjajo kot pravno vrednoto, ki je vredna kazenskopravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

mag. Andrej Ferlinc, 1.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2016Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, kadar bi posamezna izvršitvena ravnanja storil "zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil škodo". Po predvidenih spremembah bi zadoščala že sama povzročitev škode ali pridobitev premoženjske koristi, saj naj bi bilo inkriminaciji po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zgolj dodano besedilo "in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaznivo dejanje pranja denarja z vidika učinkovite prakse

mag. Andrej Ferlinc, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 23/2016Kaznivo dejanje pranja denarja ni klasično kaznivo dejanje, ampak rezultat spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer v zadnjih nekaj desetletjih. V tem času je prišlo do velikega tehnološkega napredka, hkrati pa tudi do rasti ilegalne ekonomije, ki je pranje denarja vselej skušala prikriti s pojmi normalnega poslovnega tveganja pridobitve dobička, pa čeprav na primer zgolj z navideznimi finančnimi posli brez kakršnegakoli gospodarskega učinka v realni ekonomiji. To je v številnih državah dalo moč kriminalnim združbam v povezavi s politiko in možnostjo podkupovanja oblastnih, policijskih in drugih vplivnih struktur, da so pridobivali posle in bili uspešnejši zgolj tisti, ki so si svojo konkurenčnost zagotovili s koruptivnimi posli na podlagi uporabe ali plasmaja umazanega denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Med umorom in ubojem po KZ-1

mag. Andrej Ferlinc, 18.2.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2016Današnji čas je tak, da se lahko vprašamo, ali je življenje resnično najpomembnejša vrednota, ki jo varuje kazenski zakonik. Včasih je bilo manjše število razprav in strokovnih člankov o kaznivem dejanju umora bolj posledica prepričanja, da gre za kaznivo dejanje, ki ob poznavanju storilca in žrtve ne prinaša kakšnih posebnih pravnih problemov. Truplo, orodje-orožje, motiv za storitev kaznivega dejanja in po možnosti še priznanje - to je bilo dovolj za obtožbo in tudi obsodbo. V središču pozornosti so še vedno kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki odražajo današnji trenutek. Toda sporočilnost današnjega trenutka je prav v tem, da hlastanje za materialnimi dobrinami in pohlep povzročata spremembe na lestvici pravnih vrednot, in včasih se zdi, kakor da je človeško življenje le še formalno na prvem mestu. Posamičen človek in njegovo življenje v vojnah in migracijskih tokovih ostajata vredna manj kot kmet na šahovnici globalnih in parcialnih (predvsem premoženjskih) interesov. V takem položaju kazensko pravo ne more vplivati na ponovno prevrednotenje vrednot. Lahko pa prispeva k spoznanju, da je vsako posamično življenje enkratno, neponovljivo in zato kot vrednota nujno varovano tudi s kazenskim pravom. Priložnost za razpravo daje prav s Kazenskim zakonikom (KZ-1) vpeljano razločevanje med umorom in ubojem in pri tem vključitev nekaterih primerjalnopravnih vidikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

O usklajenosti sistema kaznovalnega prava

dr. Zvonko Fišer, 17.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 49-50/2015Pravni red v državi ni celovito usklajen in zaokrožen sistem norm, sploh pa ne, če nanj gledamo kot na celoto. Celo znotraj ožje stroke pogosto ni. Vzrokov za to je veliko, saj zakonodaja nastaja postopoma in v različnih obdobjih, ob različnih vplivih, ob različnih avtorjih in predlagateljih, pod različnimi zakonodajalci ... in, seveda, ob različnih izvajalcih. Ne pozabimo, da pravni red ni zgolj napisano pravo, temveč tisto pravo, ki živi v praksi, sodni in tudi drugi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Prosta presoja dokazov in prepoved dokaznih pravil pri korupcijskih deliktih

mag. Andrej Ferlinc, 4.6.2015

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 22/2015Večina korupcijskih dejanj je prikritih, saj jih prežema stroga konspirativnost. To ne more povzročiti, da bi za dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj veljali nižji ali drugačni standardi kot za druga kazniva dejanja. Kljub temu pa je potreben premislek, katere dokaze in dejstva morajo pravosodni organi ugotoviti, da izpolnijo zahtevo o obstoju posameznih zakonskih znakov. Jedra zakonskega dejanskega stanu so pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine po 261. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in pri dajanju podkupnine po 262. členu KZ-1 bodisi sprejem nedovoljene nagrade, darila ali katere druge koristi bodisi sprejem obljube ali ponudbe take koristi. Če pa gre za dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1 ali nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1, so izvršitvena dejanja ponujanje ali dajanje darila ali katere druge koristi. Tudi pri teh kaznivih dejanjih KZ-1 enakopravno s temi oblikami obravnava tudi obljubo darila, nagrade ali katere druge koristi. Enaka izvršitvena dejanja tvorijo jedro zakonskega dejanskega stanu tudi pri kaznivih dejanjih sprejemanja ali dajanja koristi ali daril za nezakonito posredovanje po 263. in 264. členu KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Ima prijava spolne zlorabe lahko elemente zlorabe otroka?

dr. Zlatka Rakovec Felser, 19.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zlatka Rakovec-Felser, Pravna praksa, 24-25/2014Čeprav je med vsemi ovadbami spolne zlorabe razmeroma malo t. i. lažnih, pa je znamenja, s katerimi se te kažejo, pomembno prepoznati čim prej. Tako kot z neprepoznano zlorabo povečujemo škodo, ki jo zato trpi otrok, jo tudi v primeru, ko zlorabe dejansko ni bilo, a jo kot tako - zaradi nepoučenosti in neozaveščenosti, iskanja senzacionalizma ali preprosto zaradi zagrizenega boja obtožujoče strani - prepozna njegova okolica in ji nasedejo celo tisti, ki se s takimi primeri tako ali drugače poklicno srečujejo. Navsezadnje to potrjuje tudi naš razvpiti, t. i. koroški primer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Berluskonizacija Zakona o kazenskem postopku?

mag. Andrej Ferlinc, 8.5.2014

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 18/2014Predlog novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ZKP-M prinaša več novosti, o katerih se je v strokovni in drugi širši javnosti sprožila živahna razprava, vendar pa poleg nekaterih pozitivnih sprememb, ki so bile vsaj deloma usklajene, največ pozornosti tožilcev vzbujajo prekluzivni roki za vložitev neposredne obtožnice in obtožnice po preiskavi, omejujoča določila predlaganih sprememb glede uresničevanja načela javnosti in pravice do obveščenosti, ki veljajo le za tožilca, ne pa tudi za udeležence postopka na nasprotni strani, ter dolžnost "posebno hitrega postopanja", če "teče postopek zoper funkcionarja" (8. člen predloga novele ZKP-M).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Kaznivo dejanje pranja denarja v KZ-1

mag. Damijan Florjančič, 27.3.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 12/2014Kaznivo dejanje pranja denarja, kot je opredeljeno v 245. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), je bilo v preteklih obdobjih spremenjeno in dopolnjevano, z namenom določneje opredeliti njegove zakonske znake in tako zagotoviti njegovo ustrezno uporabo, ki naj bi bila skladna tudi z določbami pri nas ratificirane Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Glede na problematiko, s katero se v zvezi s pranjem denarja srečuje slovenska sodna praksa, se zdi, da ta cilj še ni v celoti dosežen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Vloga in položaj skesancev pri pregonu hudih kaznivih dejanj

mag. Tanja Frank Eler, 6.3.2014

Kazenski postopek

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 9/2014V zadnjem času smo priča trendu povečanja organiziranega kriminala, predvsem na področju trgovine s prepovedano drogo, trgovine z ljudmi in računalniške kriminalitete. Zaradi značilnosti delovanja kriminalnih združb se kot ključen problem izpostavlja odkrivanje in pregon takega kriminala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Motivacijski spekter kaznivih dejanj pri soočanju s tujo spolnostjo prek interneta

mag. Andrej Ferlinc, 16.1.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 2/2014Poplava internetnih vsebin, ki so deloma ali v celoti pornografske, v ničemer ne odstopa od splošne razširjenosti pornografije v drugih medijih, kot so televizija, revije in knjige. Specifična razlika pa je vendarle v tem, da internet omogoča globalno povezovanje in dostopnost teh vsebin brez posebnega truda. Tako kot imamo na področju "pravih" spolnih kaznivih dejanj posilstvo (170. člen Kazenskega zakonika - KZ-1) kot osrednje kaznivo dejanje, ki ga zakonodajalec glede na zagrozitev kazni približno izenačuje z drugim spolnim nasiljem (171. člen KZ-1), ki ne pomeni spolnega občevanja, ter na konec lestvice uvršča dejanja kršitve spolne nedotakljivosti oseb, ki še niso stare petnajst let, brez nujnosti fizičnega stika in pri katerih gre v večini primerov za neprostovoljna ravnanja, tako je za pornografijo značilno, da so spolni odnosi največkrat prikazani kot prostovoljni, kot prostovoljna pa so prikazana tudi ravnanja udeležencev pri drugih spolnih vsebinah. Dr. Korošec v tej zvezi razpravlja o kaznivih dejanjih, ki izražajo prepoved soočanja s tujo spolnostjo. To pa spodbuja k razmišljanju o kriminalnih motivih, ki so lahko značilni za taka kazniva ravnanja, zato da je mogoče lažje potegniti mejo med kaznivimi in nekaznivimi ravnanji, ki so povezana z uporabo interneta.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(113)

Leto objave

2019(3) 2018(5) 2017(7) 2016(3)
2015(2) 2014(5) 2013(1) 2012(1)
2011(3) 2010(6) 2009(3) 2008(5)
2007(6) 2006(6) 2005(3) 2004(5)
2003(3) 2002(2) 2001(6) 2000(3)
1999(5) 1998(8) 1997(7) 1996(3)
1995(6) 1994(1) 1993(3) 1992(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov