O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Anomalije v anomalijah direktnega naklepa

mag. Matej Žlajpah, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 9-10/2019V članku Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse je Miha Šepec izpostavil nekatere teoretično nesprejemljive in določene predlagane izboljšave. V odzivu obravnavam nekatere "nesporne premise", saj so ravno te problematične.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Politična kazniva dejanja

dr. Matija Žgur, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 36-37/2018S primerom "Štajerska varda" se je slovenski pravni prostor prvič resneje soočil s problematiko političnih kaznivih dejanj. Ta so v kazenskem zakoniku (KZ-1) vsebovana v 33. poglavju (Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), a do sedaj v domači pravni teoriji in dogmatiki niso dobila skorajda nobene pozornosti. V tem prispevku zato skušam vsaj nekoliko zapolniti to vrzel in predvsem spodbuditi nadaljnjo razpravo o tej kategoriji kaznivih dejanj. V nadaljevanju tako najprej opišem nekatere temeljne značilnosti političnih kaznivih dejanj na splošno in njihovih pojavnih oblik v KZ-1. Na koncu opozorim na odgovornost pravne teorije in dogmatike za njihovo ustrezno obravnavo v pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Podatki o naročnikih komunikacijskih sredstev brez odredbe sodišča

mag. Janez Žirovnik, 21.7.2016

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 29-30/2016V PP, št. 28 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča, ki je v bistvu odgovor na članek, objavljen v PP, št. 27, z naslovom Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča, avtor ukvarja z vprašanjem, ali pridobitev podatkov o tem, kdo je lastnik, naročnik ali uporabnik sredstva za komunikacijo oziroma podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika, sodi v domet komunikacijske zasebnosti in s tem pod stroge pogoje iz 37. člena Ustave RS. Avtor se med drugim ukvarja tudi z vsebino določbe prve alineje drugega odstavka 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - ZSOVA. Ob ugotovitvi, da so bili predlagatelji procesnih zakonov (med katere najverjetneje uvršča tudi ZSOVA) očitno uspešni v "rahljanju pogojev" za pridobitev podatkov o "identiteti komunicirajočih", se avtor sprašuje, ali "Šs]o torej lahko ZEKom-1, ZEPT, ZKP in ZSOVA [...]" glede slednjega v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Boj proti terorizmu - pomanjkljivosti slovenske ureditve glede na prakso ZR Nemčije

Nina Židanik, 10.3.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2016Čeprav so v Evropski uniji teroristični napadi čedalje pogostejši, je Slovenija še vedno varna država. Vendar proces globalizacije, napoved boja proti terorizmu in dnevne migracije beguncev iz ogroženih držav čez naše ozemlje pomenijo nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati. Navsezadnje so tudi slovenski državljani že odšli v Sirijo in se tam pridružili samooklicani "Islamski državi". Zato se mora tudi Slovenija pripraviti na morebitne grožnje in se na teroristična dejanja odzvati ne le z njihovim sankcioniranjem, temveč zlasti z njihovim preprečevanjem. Pri tem pa je nedvomno treba upoštevati prakso držav, ki take izkušnje že imajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Stvarni obseg začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi

Nina Židanik, 9.10.2015

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 39-40/2015Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-6/14 z dne 5. marca 2015 vnovič opredelilo omejitve, ki se nanašajo na dopusten obseg začasnega zavarovanja glede na vrednost domnevno pridobljene premoženjske koristi in glede na zmožnost posameznika za preživljanje po zamrznitvi njegovega premoženja. Nedvomno uporaba instituta začasnega zavarovanja posega v človekove pravice domnevnega prejemnika protipravne premoženjske koristi, vendar prevelika formalnost in strogi pogoji za njegovo odreditev v praksi povzročajo nemalo težav, kar lahko vodi do nezmožnosti odvzema pridobljene premoženjske koristi po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Nadaljevano kaznivo dejanje v novejši sodni praksi

Nina Židanik, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 47/2014Konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja je izoblikovala sodna praksa zaradi poenostavitve odmere kazni serijskim izvrševalcem istih oziroma istovrstnih kaznivih dejanj. Danes kljub temu da je zakonodajalec s sprejemom Kazenskega zakonika (KZ-1) nadaljevano kaznivo dejanje uzakonil, Vrhovno sodišče RS s svojimi sodbami še naprej pomembno vpliva na razumevanje namena tega instituta in na možnost njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Kavelj 22: (ne)izpodbojnost domneve odgovornosti lastnika vozila

Aleš Žiher, 18.9.2014

Prekrški

Aleš Žiher, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se v prometu vsi želimo izogniti globam, saj niso nizke, ni redkost, da smo pri upoštevanju prometnih predpisov malomarni ali pa se nam preprosto preveč mudi in upamo, da se bomo prekrškovnim organom izognili. Vedno to seveda ne uspe. Če motornega vozila ne upravlja oseba, ki je njegov lastnik, se pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Slovenija - oaza davčnih utajevalcev?

Nina Židanik, 3.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 13/2014univ. dipl. pravnica, doktorska kandidatka na PF Univerze v Ljubljani, višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Dokazni standard anonimne prijave informatorja

Vanja Žgur, 18.7.2013

Kazenski postopek

Vanja Žgur, Pravna praksa, 28/2013Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 146. členu določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Torej lahko prijavo poda vsakdo, tudi če ni oškodovan s kaznivim dejanjem. Če policija ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi bila lahko koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Iz prakse izhaja, da anonimne prijave policiji podajajo osebe, ki so povsem neznane ali pa policiji znani informatorji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Sovražni govor in kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti

Nina Židanik, 14.3.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2013V Pravni praksi je bilo v preteklem letu objavljenih že več prispevkov, ki obravnavajo problematiko kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, predvsem z vprašanji, katere izjave pomenijo sovražni govor ter ali jih je treba kazenskopravno sankcionirati ali jih opredeliti zgolj kot prekršek. Danes, ko je splet kar preplavljen s komentarji, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje proti vladajoči politični eliti, pa je treba odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je objekt pravnega varstva obravnavanega kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

(Ne)upravičenost zadržkov pri ustanavljanju skupnih preiskovalnih skupin

Nina Židanik, 23.6.2011

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 24-25/2011Slovenija je že leta 2005 ratificirala Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in v svojo zakonodajo implementirala Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah, kar pomeni, da od takrat dalje lahko ustanovi skupno preiskovalno skupino z drugo oziroma drugimi državami članicami EU. Kljub temu pa ta institut v praksi še danes ni ustrezno zaživel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Kam je izginilo dejanje majhnega pomena?

Nina Židanik, 25.11.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 46/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

(Ne)potrebnost stranskih žrtev pri zakonitih posegih v (tele)komunikacijsko zasebnost

mag. Janez Žirovnik, 10.6.2010

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 23/2010V Sloveniji se vsake toliko časa zgodi nekaj, kar najprej razburi neposredno udeležene akterje, potem pa še slovensko javnost, ki se sprašuje, ali je ustavna določba o tem, da je Slovenija pravna država, le (še) prazna črka na papirju. Zadnji tak dogodek je bila odmevna akcija v zvezi s sumi kaznivi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 23.4.2009

Kazenski postopek

dr. Miroslav Žaberl, dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2009Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najbrž najneposredneje deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s poli...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Varnostniki in uporaba prisilnih ukrepov

Miroslav Žaberl, 25.10.2007

Uprava, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 41-42/2007univ. dipl. pravnik, sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve RS V javnosti je močno odjeknil zadnji tragični primer pred diskoteko Global, ko naj bi pod udarci in brcami žalostno preminil mladenič. Ker naj bi bil v incident vpleten varnostnik, ki mu je kot uradni osebi podeljen mandat, da sme...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄11

Tožilska policija - mit ali realnost

Miroslav Žaberl, 22.3.2007

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo, Kazenski postopek

Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 11/2007univ. dipl. pravnik, sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve RS Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. V PP, št. 1/2007, je Hinko Jenull celovito orisal problemske in glavne nevrotične točke takratnega predloga novel ZKP-H in ZDT-D, ki pod...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄4

Občinski redar in uporaba sile

Miroslav Žaberl, 1.2.2007

Prekrški

Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 4/2007univ. dipl. pravnik, sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve RS V PP, št. 2/2007, je Roman Lavtar celovito predstavil namen in novosti pred kratkim sprejetega Zakona o občinskem redarstvu.1 Zakon je že od začetka nastajanja vzbujal in spodbujal številne polemike in pomisleke, ki jih ne bi o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄24-25

FBI v kongresu

Matija Žgur, 29.6.2006

Državni zbor in državni svet, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matija Žgur, Pravna praksa, 24-25/2006ZDA se soočajo z novo korupcijsko afero, v katero so vpleteni najvišji predstavniki ljudstva. Glavni akter, demokratski kongresnik William Jefferson, je tarča preiskave zveznega preiskovalnega urada FBI, ki ga sumi prejemanja podkupnin. V noči 20. maja 2006 so agentje FBI izvedli racijo v prostorih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄3-4

Potrdilo o nekaznovanosti oz. neizdani odločbi o prepovedi opravljanja dejavnosti

Andraž Žvan, 29.1.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Andraž Žvan, Pravna praksa, 3-4/2004Odločitve državne revizijske komisije Zakon o javnih naročilih med drugim določa, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika, če mu je bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ali izdana pravnomočna sodn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄30

Prekrški: (Policijsko) pridržanje v postopku o prekršku

Miroslav Žaberl, 4.10.2001

Uprava, Prekrški

Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 30/2001Ob zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb zakona o prekrških Varuh človekovih pravic je na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovil zahtevo za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 108. člena, tretjega odstavka 109. člena in prvega odstavka 110. člena Zakona o pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄24

Osebna preiskava (pregled) in pregled preiskave - pooblastilo trgovca, varnostnika ali policije?

Miroslav Žaberl, 14.12.1995

Uprava, Kazenski postopek

Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 24/1995Demokratizacija družbe je v našo mlado pravno državo zanesla tudi zahodnjaške primesi tako na področju ekonomije kot prava. K nam so prineseni tuji trgovinski sistemi vključno s firmami. V teh trgovinah pa lahko ob blagajniškem pultu zasledimo zanimiv napis, ki obvešča nakupovalce o naslednjem: ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄2

Pogojno obsojen - član uprave družbe

dr. Ivan Žužek, 26.1.1995

Kazenski postopek, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Ivan Žužek, Pravna praksa, 2/1995Ali je lahko član uprave delniške družbe oseba, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje goljufije (poskus goljufije na škodo zavarovalnice), obsojena pa je bila z zaporno kaznijo, katere izvršitev je bila pogojno odložena? Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94) določa, d...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
47(1) 46(1) 41-42(1) 39-40(1)
38-39(1) 36(1) 36-37(1) 30(1)
29-30(1) 28(1) 24(1) 24-25(2)
23(1) 16-17(1) 13(1) 11(1)
10(2) 9-10(1) 4(1) 3-4(1)
2(1)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2016(2) 2015(1)
2014(3) 2013(2) 2011(1) 2010(2)
2009(1) 2007(3) 2006(1) 2004(1)
2001(1) 1995(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov