O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?

Zvjezdan Radonjić, 22.8.2019

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 30-31/2019Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

MNZ obravnava 74.000 kaznivih dejanj na leto

Urša Ravnikar Šurk, 18.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16/2019Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Akt vključuje tudi analizo stanja, govori o gospodarski kriminaliteti pri varovanju finančnih interesov v državi, korupciji in zaščiti javnih sredstev ter opredeljuje različne strategije. Ministrstvo navaja, da je ovrednotena finančna škoda zelo velika - v zadnjih petih letih je znašala 3,29 milijarde evrov oziroma kar 89 odstotkov zaznane materialne škode, ki jo v Sloveniji povzroči kriminaliteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Stranka sodnega postopka kot storilec kaznivega dejanja krive izpovedbe

Alenka Razpet, 18.4.2019

Kazenski postopek

Alenka Razpet, Pravna praksa, 16/2019"Dolžni ste govoriti resnico, povedati vse, kar veste o zadevi, ničesar zamolčati, kriva izpovedba pa je kaznivo dejanje." To je pravni pouk, ki dnevno odmeva po sodnih dvoranah širom Slovenije. Kaj pa če osebe, ki so v okviru dokazovanja zaslišane v sodnem postopku, te dolžnosti ne spoštujejo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Novela ZKP na poti v Državni zbor

Urša Ravnikar Šurk, 7.2.2019

Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5-6/2019Vlada je sprejela besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku. Sprememba ZKP je bila napovedana že v prejšnjem vladnem mandatu, a je naletela na močan odpor raznih deležnikov in nazadnje ni prestala veta v Državnem svetu. Tokratna novela je manj ambiciozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pogajanje o priznanju krivde (plea bargaining) po slovensko

Zvjezdan Radonjič, 6.12.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 47/2018Pogajanje o priznanju krivde (ang. plea bargaining, PB) je v adversarnih kazenskih postopkih resna, v teoriji in sodni praksi do potankosti definirana strategija reševanja kazenskopravnih sporov, saj se jih na ta način konča pretežna večina. Veliko je strokovnih navodil, kako pristopiti k temu postopku za institucije tako na strani države kot obrambe. Pogajalski del je po resnosti pristopa najmanj enakovreden kasnejši fazi obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Sporno delo drugostopenjskih sodišč

Zvjezdan Radonjič, 20.9.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 35/2018Visoko cenjeni pravni strokovnjak dr. Marko Novak se v kolumni na portalu IUS-INFO sprašuje: "Kaj nas bo doletelo tokrat v pravosodnem resorju na področju sodstva?" Med drugim ocenjuje: "Glede ostalih izhodišč koalicijske pogodbe se preprečevanje razveljavljanja nižjih sodb s strani višjih instanc vleče že kot jara kača. Ideja je seveda na mestu, probleme imamo predvsem pri implementaciji, ko se v zakonodaji še dovoljena niša za razveljavitev v praksi zopet odpre na stežaj. Verjetno je vendarle končna zakonodajna rešitev točka 0."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pritiski

Zvjezdan Radonjič, 7.6.2018

Ostalo, Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 22/2018Pravno javnost je treba seznaniti z odločitvijo Sodnega sveta z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka." Odločitev je sprejeta na seji Komisije za etiko in integriteto, ki je organ v sestavi Sodnega sveta, vendar je pod odločitev podpisan Sodni svet neposredno (med glasovalci sicer ni bilo niti enega kazenskega pravnika, kar pa ne more zmanjšati vpliva in posledic sprejete odločitve). Ker je zadeva, v kateri je sodnik izvajal pritisk na državnega tožilca, pravnomočno zaključena, lahko navedemo ključne momente v zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Skice za oris sodobnega Zakona o kazenskem postopku

Zvjezdan Radonjič, 22.2.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 7-8/2018Dokončno je mogoče trditi, da je propadel še en poskus bistvene spremembe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Bližajo se volitve, ki bodo v zadostni meri premešale politični prostor v državi; in ni možno predvideti, ali bo nova oblastvena garnitura pripravljena nadaljevati prizadevanja zdajšnje ali bo enostavno vse skupaj opustila. Pritiski zalednih struktur so enostavno, kot kaže, premočni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Sprememba stališča ustavnega sodišča kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti

Alenka Razpet, 30.3.2017

Kazenski postopek

Alenka Razpet, Pravna praksa, 12-13/2017Obsojenec je na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (VDT) naslovil pobudo, naj v njegovi zadevi, ki je pravnomočna od leta 2004 in v kateri je sam izkoristil vsa pravna sredstva, vključno z ustavno pritožbo, vloži zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ). Ustavno sodišče Republike Slovenije (US) je namreč v letu 2016 ob obravnavi druge ustavne pritožbe spremenilo svoje stališče v zvezi s pravnim vprašanjem, ki je bilo odločilno tudi v njegovi zadevi. Uveljavljal je, da je bila ob upoštevanju novega stališča US odločitev v njegovi zadevi nezakonita. Ker državnega tožilca pri vlaganju ZVZ ne omejuje noben rok, lahko to kršitev še vedno uveljavlja v njegovo korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Univerzalna kazenska jurisdikcija

dr. Marko Rakovec, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Rakovec, Pravna praksa, 23/2016Univerzalna jurisdikcija je institut mednarodnega kazenskega prava, ki kljub dolgotrajni razpravi še vedno zbuja veliko zanimanja in je predmet nasprotujočih si razprav. V zadnjem času je najbolj vidno hrvaško nasprotovanje srbskemu Zakonu o organizaciji in pristojnosti državnih organov v primeru vojnih hudodelstev, ki se navaja kot podlaga za izvajanje univerzalne jurisdikcije. Univerzalna jurisdikcija je običajno povezana tudi s sojenjem oziroma izročitvijo visokih državnih predstavnikov in prav takšen primer na podlagi že omenjenega srbskega zakona je bilo nedavno pridržanje bivšega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja v Sloveniji. Univerzalna jurisdikcija pa je vedno bolj aktualna tudi v državah Zahodne Evrope, ki so, še posebej v zadnjih mesecih, ciljne države za številne begunce oziroma migrante. Organi pregona teh držav se soočajo s kazenskimi ovadbami zoper nekatere izmed njih, da so v svojih državah izvora storili vojna hudodelstva. Namen tega prispevka je pojasniti teorijo in predstaviti dosedanjo prakso univerzalne kazenske jurisdikcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zastaranje in narava postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe

Leon Recek, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 36-37/2015V prispevku je po kratkem pregledu (ustavno)sodne prakse glede narave postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom (v povezavi z zastaranjem) obravnavano vprašanje, ali se določba drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe) uporabi tudi v primeru, da rok, določen za zastaranje kazenskega pregona (90. člen KZ-1), še ni potekel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Obseg zožitve pritožbenih razlogov zoper sodbo, izrečeno na podlagi sprejetega priznanja krivde

Leon Recek, 27.8.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 33/2015V drugem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je predpisano: "Sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde, se ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka, sodba, izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, pa ne zaradi odločb iz 4. točke prejšnjega odstavka, če je sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde v obtožnici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde." Razlog iz 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, odločbe iz 4. točke istega odstavka pa so odločba o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ugotavljanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin v primeru sprejetega priznanja krivde in obseg sodbenih razlogov

Leon Recek, 23.4.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 16-17/2015V praksi prvostopenjskih sodišč je občasno zaznati dve izstopajoči lastnosti sodb, izrečenih na podlagi sprejetega priznanja krivde, danega na predobravnavnem naroku, glede ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Gre za skromno obrazložitev, včasih celo brez dokazne ocene, in za opiranje na dokaze, ki na naroku za izrek kazenske sankcije niso bili izvedeni. Oglejmo si problematiko na primeru treh nedavnih odločb prvostopenjskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Ali žrtvam posegov v čast in dobro ime država res ne sme pomagati pri možnostih za kazenski pregon storilcev?

Jernej Rovšek, 19.3.2015

Kazenski postopek

Jernej Rovšek, Pravna praksa, 11-12/2015Na Varuha človekovih pravic RS se je obrnil pobudnik, ki je zatrjeval, da je bil deležen žaljivih komentarjev na spletnem portalu s strani več uporabnikov portala. Avtorji so se skrivali za psevdonimi. Na portalu mu niso želeli posredovati identifikacijskih podatkov o avtorjih komentarjev. Pobudnik je dal tudi prijavo na policijo zaradi suma kaznivih dejanj žaljivih obdolžitev in obrekovanj, vendar so mu pojasnili, da se kazniva dejanja zoper čast in dobro ime preganjajo na zasebno tožbo, zato mu ne morejo pomagati pridobiti podatkov o storilcih, prav tako pa ne more za taka dejanja dobiti sodne odredbe za pridobitev prometnih podatkov avtorjev žaljivih izjav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vzpon in padec drugega odstavka 508. člena ZKP ter pridruženo vprašanje

Leon Recek, 25.9.2014

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2014Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L) je bil črtan drugi odstavek 508. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Gre za pomembno novost, ki je iz ureditve zakonske rehabilitacije izločila dvoumno in razlagalno težavno določilo. Vendar to ni bil edini interpretacijski problem v ureditvi zakonske rehabilitacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Ima prijava spolne zlorabe lahko elemente zlorabe otroka?

dr. Zlatka Rakovec Felser, 19.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zlatka Rakovec-Felser, Pravna praksa, 24-25/2014Čeprav je med vsemi ovadbami spolne zlorabe razmeroma malo t. i. lažnih, pa je znamenja, s katerimi se te kažejo, pomembno prepoznati čim prej. Tako kot z neprepoznano zlorabo povečujemo škodo, ki jo zato trpi otrok, jo tudi v primeru, ko zlorabe dejansko ni bilo, a jo kot tako - zaradi nepoučenosti in neozaveščenosti, iskanja senzacionalizma ali preprosto zaradi zagrizenega boja obtožujoče strani - prepozna njegova okolica in ji nasedejo celo tisti, ki se s takimi primeri tako ali drugače poklicno srečujejo. Navsezadnje to potrjuje tudi naš razvpiti, t. i. koroški primer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Instrukcijska maksima na poti v ropotarnico zgodovine?

Leon Recek, 17.4.2014

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 15/2014Nedavno tega sem se, ne brez začudenja, seznanil z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 218/2012 z dne 24. oktobra 2013, ki obravnava problematiko, povezano z inkvizitornimi pooblastili sodišča v kazenskem postopku. Oškodovanec je na banki dvignil 800 evrov in odšel k zdravniku. Ko je končal, si je omislil prevoz s taksijem - voznik, obsojenec, ga je prevzel in odpeljal do doma. Ko je izstopil in je voznik odpeljal, je ugotovil, da je v vozilu pozabil torbico. Klical je centralo taksi družbe, ta je klicala obsojenca, ki je povedal, da torbice v vozilu ni. Taksist je bil obdolžen najdbe in prilastitve oškodovančeve torbice z gotovino, dokumenti in prenosnim telefonom vred. Storitev kaznivega dejanja je zanikal in se branil z molkom. Sodišče je zaslišalo oškodovanca, prebralo policijska zaznamka in oškodovančevo listinsko dokumentacijo. Obsojenca je spoznalo za krivega, delno (v višini 1.170 evrov) ugodilo oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku, obsojencu pa izreklo pogojno obsodbo s posebnim pogojem plačila navedenega zneska.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kazenska odgovornost

dr. Ciril Ribičič, 29.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2013Naj začnem počitniško. Teniški igralec, ki ga preseneti dolga žogica pod noge, rad zavpije "out" in nato vztrajno išče, dokler med mnogimi ne najde tistega odtisa žogice, ki mu ustreza. Temu sledi prepir, ali je našel pravo ali kaže neko staro
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

KZ-1B prinaša temeljite spremembe na področju mednarodnih hudodelstev

mag. Marko Rakovec, 2.2.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Marko Rakovec, Pravna praksa, 4/2012ZadZadnje spremembe v slovenski kazenski zakonodaji, ki jih vnaša najnovejša novela Kazenskega zakonika (KZ-1B), prinašajo tudi nekaj pomembnih novosti v odnosu do mednarodnega prava. V tem prispevku se bom osredotočil na spremembe, ki se nanašajo na mednarodna hudodelstva (agresija, vojna hudodelstva in piratstvo). KZ-1B je namreč spremenil 11., 13. in 14. člen, ki slovenskim sodiščem dajejo eksteritorialno jurisdikcijo za določena kazniva dejanja oziroma jurisdikcijo po univerzalnem načelu. Nadalje je bil kazenski zakonik spremenjen v določbah glede vojnih hudodelstev (102. člen) in agresije (103. člen), saj so bile te leta 2010 na prvi pregledni konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) spremenjene. Deloma je bila spremenjena tudi določba glede piratstva, ki je zdaj usklajena s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu (374. člen). Ob tem pa velja omeniti, da je bil sprejet tudi nov 374.a člen glede kršitev omejevalnih ukrepov s strani mednarodnih institucij (t. i. sankcije). jnovejše spremembe kazenske zakonodaje prinašajo precej pomembnih novosti, ki bi lahko pred slovenska sodišča pripeljale primere, s katerimi se ta do zdaj še niso soočila. Na uveljavitev sprememb se velja skrbno pripraviti. Kaj torej konkretno prinašajo te spremembe? Jurisdikcija - univerzalno načelo
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(44)

Leto objave

2019(8) 2018(6) 2017(1) 2016(1)
2015(4) 2014(3) 2013(1) 2012(1)
2011(2) 2009(1) 2007(2) 2006(3)
2005(1) 2004(1) 1999(1) 1998(1)
1997(3) 1996(3) 1994(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov