O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 55)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

V kazenskem pravu ne sme biti bližnjic!

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Seveda ne vem, ali bo čez čas obsodilna sodba v zadevi Tošić in ostali obsojenci morda razveljavljena - pred Ustavnim sodiščem. Obstajajo pa stvarno utemeljeni razlogi, ki te možnosti z gotovostjo ne izključujejo. A tu tega vprašanja ne naslavljam neposredno. Tudi v tem primeru se mi zdi bistveno tisto, kar je v ozadju, nezapisano in neizrečeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zasedenost zaporov se zmanjšuje

Toni Tovornik, 29.3.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 12-13/2018Slovenski zapori po podatkih za leto 2016 niso prenapolnjeni, imamo pa daleč najvišjo stopnjo samomorov med zaporniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pregon bančne kriminalitete

Toni Tovornik, 18.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2018Specializirano državno tožilstvo ima polne roke dela z zadevami s področja bančne kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Avtentična razlaga ZKP

Toni Tovornik, 7.12.2017

Kazenski postopek

Toni Tovornik, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor je pretekli teden sprejel avtentično razlago četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Novela ZKP-N še ni pod streho

Toni Tovornik, 5.10.2017

Kazenski postopek

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2017Po vetu v Državnem svetu tudi odbor za pravosodje ni sprejel mnenja o ustreznosti novele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

SE ugotavlja manjšo prezasedenost zaporov

Toni Tovornik, 27.9.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 36-37/2017Odbor Sveta Evrope (SE) za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja je objavil novo poročilo o stanju v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pomanjkljivo strokovno znanje o finančni forenziki

Toni Tovornik, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 30-31/2017Strokovni odbor Sveta Evrope (SE), ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma, je v zadnjem poročilu opozoril, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Lani v Sloveniji za 6,2 odstotka manj zaprtih oseb

Toni Tovornik, 22.6.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 24-25/2017Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v Letnem poročilu 2016 ocenjuje, da se je nadaljeval trend upadanja števila zaprtih oseb, in sicer je bilo lani v povprečju na dan zaprtih 1.377 oseb, kar je 86 manj kot leto prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1 v luči predvidene novele E

mag. Mojca Turinek, 26.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Mojca Turinek, Pravna praksa, 3-4/2017V predlogu novele KZ-1E je med drugim predvidena tudi sprememba 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Za pregon kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki ga je za zdaj mogoče storiti le naklepno, in sicer z obliko direktnega naklepa, obarvanega s posebnim ciljem oziroma namenom pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve škode, bi odslej zadoščal eventualni naklep storilca v zvezi s storjeno zlorabo položaja ali zaupanja. Kaznivi (predhodni) namen pridobitve premoženjske koristi sebi ali drugemu ali povzročitve premoženjske škode pa bi se črtal in določil kot posledica kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Kar na poligraf z "zlikovci"?!

dr. Andraž Teršek, 19.1.2017

Kazenski postopek

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2017Problem slovenskega kazenskega sodstva - tako kot kateregakoli drugega sodstva ali drugega področja prava ali pravne politike - ni previsoka raven pravne zaščite temeljnih ustavnih in človekovih pravic in svoboščin, niti to, da bi imeli t. i. ali domnevni ali zelo verjetni "kriminalci" preveč pravic, niti pravno postopkovna doslednost pri ugotavljanju odgovornosti in krivde v funkciji vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča

mag. Andrej Tomšič, 14.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andrej Tomšič, Pravna praksa, 28/2016V PP št. 27 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča avtorica ukvarja z vprašanjem, ali je določba tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) v neskladju z drugim odstavkom 37. člena Ustave, ki za poseg v komunikacijsko zasebnost zahteva odredbo sodišča. Tretji odstavek 149.b člena ZKP namreč določa, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Avtorica se sprašuje, ali gre pri navedenih posegih za posege v komunikacijsko zasebnost, za katere je potrebna odločba sodišča, in ali so določbe tretjega odstavka 149.b člena ZKP skladne s 37. členom Ustave, ter v zaključku članka sprejme sklep, da je ta določba ZKP v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Skoraj vsako ravnanje je prekršek

dr. Andreja Tratnik, 16.5.2013

Prekrški

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 19/2013Letošnji dnevi prekrškovnega prava, ki so potekali 9. in 10. maja, se tokrat niso odvili v Portorožu - kot že sedemkrat doslej - ampak na drugem koncu Slovenije, v Kranjski Gori. Iz uvodnega nagovora vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla je bilo jasno, da udeleženci tega niso sprejeli z navdušenjem, so pa ukrep organizatorja razumeli - kriza se očitno kaže prav povsod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Kako se pogajati v kazenskem postopku?

Andreja Tratnik, 28.3.2013

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 12/2013Skoraj leto dni je že naokrog, odkar se je v praksi začela uporabljati enajsta novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ZKP-K. Eden njenih glavnih ciljev je poenostavitev in skrajšanje kazenskih postopkov, in sicer tudi tako, da se obdolženca z obljubo nagrade spodbudi k sodelovanju s tožilcem. O (teoretični) problematičnosti novega pristopa k reševanju kazenskih zadev je bilo že precej napisanega. Nasprotno velja za praktične vidike, saj so izkušnje s pogajanji razmeroma kratke. Dejstvo je, da se z uvedbo pogajanj o priznanju krivde spreminja koncept kazenskega postopka, s tem pa tudi vloga ključnih kazenskopravnih akterjev - tožilca, obdolženca, njegovega zagovornika in sodišča. Ker je bistvo pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev v njegovi prožnosti - pogajalca lahko razpolagata s svojimi (temeljnimi) pravicami in dolžnostmi brez pretiranih formalnih okovov (torej brez zakonsko opredeljenega dolžnostnega ravnanja) - je oblikovanje (pravičnih) standardov ravnanja prepuščeno praksi. Vendar pa se je treba zavedati, da morajo biti standardi poenoteni, sicer bo prišlo do razmaha neenakosti v kazenskem postopku (ki ga izvorno povzroča že sama uvedba pogajanj, saj se z njimi vpeljuje dvotirni sistem kaznovanja: strožji za tiste, ki vztrajajo pri sojenju v kazenskem postopku, ter milejši za tiste, ki sodelujejo s tožilcem in priznajo krivdo). Zato v nadaljevanju ponujam tudi nekatere smernice, ki bi jih bilo v praksi smiselno upoštevati, da se prepreči razvoj spornih praks in kar najbolj spoštuje načelo enakosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Za celostni pristop (tudi) v kazenskem pravu

Andreja Tratnik, 13.12.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 48/2012"Prižiganje sveč pravni državi je treba vzeti resno," je na 5. konferenci Kazenskega prava in kriminologije, ki sta jo PF Univerze v Ljubljani in GV Založba organizirali od 4. do 5. decembra 2012 v Čatežu, opozoril vodja zadnje sekcije mag. Jože Kozina s specializiranega državnega tožilstva. Sekcija je bila po številu referentov najštevilčnejša, upam si trditi, da tudi najaktualnejša (govora je bilo o pregonu gospodarske kriminalitete), a žal - zaradi neugodnega termina - z najmanj poslušalci. Zato ji v nadaljevanju namenjam nekoliko več besed.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

V ospredju novosti kazenske zakonodaje

Andreja Tratnik, 24.11.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 45/2011 Dogajanje na področju kazenskega prava je v zadnjih časih precej burno. Zlasti v novembru 2011. Za to je s sprejemom treh pomembnih novosti v slovenski kazenski zakonodaji poskrbel predvsem zakonodajalec. Pa tudi GV Založba in PF Univerze v Ljubljani, ki sta
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Razsojeno

Toni Tovornik, 6.10.2011

Prekrški

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2011Sodišče prve stopnje je 30. decembra 2010 storilcu prekrška s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 31. avgusta 2009, ko je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Novela KZ-1B z vidika avtorskega prava

Miha Trampuž, 25.8.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Trampuž, Pravna praksa, 32/2011Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1) glede njegovega 148. člena, ki obravnava kršitev materialnih avtorskih pravic (predlog KZ-1B), je v javnosti sprožil številne odmeve in razmeroma živahno razpravo. To je treba pozdraviti, saj takih razprav in soočenj mnenj ni nikoli preveč, še zlasti na tako pomembnem in vsestransko občutljivem področju, kot je kaznovalno pravo. Prav tako nič ne moti, da so mnenja v javni razpravi, zlasti v medijih, do novele odklonilna. Zmoti pa predvsem troje. Prvič, dosedanje razprave obravnavajo številna vprašanja kazenskega, avtorskega prava in še katerega drugega področja, zelo malo ali skoraj nič pa bistva zadeve, tj. ali so predlagatelji spremembe v KZ-1 z njo sploh dosegli svoj namen ali pa so, nasprotno, vanj vnesli resno strokovno napako s pomembnimi posledicami za Slovenijo. Drugič, da je stanje, ki ga želi vzpostaviti predlog KZ-1B, obstajalo brez težav v letih 2004-2008 in se v tem obdobju nihče ni oglašal ali protestiral. Sedanja novela namreč ne prinaša nič novega. In tretjič, sprejetje omenjene napake v KZ-1 se je zgodilo, za razliko od današnjih postopkov, z dopolnilom v sklepni fazi sprejemanja zakona, brez ustrezne strokovne analize in brez vsakršne ocene njenih posledic. Toliko bolj je zato najbrž treba prisluhniti argumentom za sedanje spremembe, ki to napako odpravljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

(Problematično) skrajševanje kazenskih postopkov in nekatere druge predlagane spremembe v noveli ZKP-K

Andreja Tratnik, 18.8.2011

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 30-31/2011"Namesto pet dobiš tri. Zdaj priznaš?" "Priznam." Tako nekako bi lahko poenostavljeno in karikirano predstavili nov pristop k reševanju kazenskih zadev oziroma "krajši in hitrejši kazenski postopek", kot ga promovira predlagatelj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (predlog novele ZKP-K). V ta namen se bo v kazenski postopek vpeljal nov institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining). Z njegovo pomočjo bo kazenski postopek gotovo hitrejši, učinkovitejši, vprašanje pa je, če tudi pravičnejši.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Ni milosti za tajkune

Andreja Tratnik, 16.6.2011

Kazenski postopek, Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2011Brechtovo vprašanje, kaj je rop banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo, je dobro ogledalo današnji družbi. Vsak dan izvemo za kakšen nov sporen posel, v katerem se operira s povprečnemu občanu nepredstavljivimi vsotami denarja. Za temi posli stojijo konkretne osebe, ki so imele od njih konkretne koristi. Tajkuni so v zadnjih nekaj letih preplavili Slovenijo. Z njimi pa imajo težave tudi naši severni sosedi, po katerih se tako radi zgledujemo. Le da je - vsaj tako kaže primer Elsner proti Avstriji - sistem tam do njih bolj neusmiljen. In očitno učinkovitejši: nacionalna sodišča pritoževanju pritožnika niso popustila in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) jim je pritrdilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Vinjete, in ne kazenske točke

Andreja Tratnik, 9.6.2011

Prekrški

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 22/2011V času, ko se nam obeta začetek veljavnosti novih cestnoprometnih predpisov, je bil seminar o varnosti cestnega prometa, ki je v četrtek, 2. junija 2011, potekal na PF Univerze v Ljubljani, nedvomno aktualen. Na njem so referenti predstavili glavne poudarke dvoletnega raziskovalnega projekta na to temo, ki ga je vodil dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(55)

Leto objave

2019(3) 2018(4) 2017(8) 2016(1)
2013(2) 2012(1) 2011(7) 2010(5)
2009(1) 2008(4) 2006(1) 2005(1)
2004(1) 2003(2) 2002(2) 2000(2)
1999(3) 1996(1) 1995(1) 1994(2)
1993(1) 1992(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov