O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 91)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit?

Boštjan Zrnec Orlič, 23.11.2017

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 45-46/2017V času, ko še vedno visi usoda sveže novele kazenskega procesnega zakona v zraku,se je vredno ponovno ozreti na eno od ključnih gesel zakonodajnih posegov v kazenski postopek, tj. na zahtevo po izboljšanju njegove učinkovitosti. V drugem delu prispevka bom poskušal oceniti, ali je verjetno, da celota doslej sprejetih sprememb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogoča izpolnjevanje obetanih se rezultatov glede povečanja učinkovitosti v praksi, še prej pa bi rad opozoril na rutinsko konceptualno poenostavitev, s katero se je legitimirala njihova uveljavitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Mednarodno kazensko sodišče izreklo prvo sodbo za kazniva dejanja zoper pravosodje

dr. Sabina Zgaga, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 43/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je 19. oktobra 2016 vnovič izreklo obsodilno sodbo, kar ne bi bilo sicer nič nenavadnega, če ne bi obsodilne sodbe zoper Jeana-Pierra Bembo Gombojaizreklo zaradi vplivanja na priče v glavnem kazenskem postopku in ne zaradi samega mednarodnega hudodelstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odprava dosmrtnega zapora

dr. Aleš Završnik, 27.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 41-42/2016Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

O predlogu novele ZKP-N

mag. Roman Završek, 6.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Roman Završek, Pravna praksa, 38/2016Dne 22. septembra 2016 je v organizaciji Odvetniške zbornice Slovenije in Odvetniške akademije OZS na Pravni fakulteti v Ljubljani potekala okrogla miza o predlaganih spremembah Zakona o kazenskem postopku, noveli ZKP-N. Omenjena novela je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja na Vladi, njena najpomembnejša novost pa je delna ukinitev sodne preiskave. ZKP-N namreč privedeva, da bi med predkazenskim postopkom priče (in osumljenca) praviloma zasliševali državni tožilci oziroma policisti, nato pa bi bila vložena neposredna obtožnica, pri čemer pa osumljenec oziroma njegov zagovornik ne bi imela pravice sodelovati pri procesnih dejanjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Ime česa je slovenska penologija? - Novemu zaporu ob rob

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Če na slovensko penologijo zremo skozi Foucaulta, kot na skupek penološke oblasti (institucionalizirane prakse, ki se izvaja na "telesu in duši" posameznika) in penološke vednosti (razvijajoče se bodisi v oblastnih institucijah bodisi na zunanjih otočkih akademskega raziskovanja), lahko opazimo več trendov, ki kažejo na skrb zbujajočo kakovost tega amalgama. V skladu z znanim rekom Dostojevskega, če parafraziram, pokažite mi zapore in povem vam, v kakšni družbi živite, pa pričajo ti tudi o stanju duha v slovenski družbi. Ime česa je torej slovenska penologija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Nadaljevano kaznivo dejanje in načelo ne bis in idem

Barbara Zobec, 21.4.2016

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 16-17/2016Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je eno od temeljnih načel kazenskega postopka, ki je na ustavni ravni povzdignjeno med človekove pravice in temeljne svoboščine. Načelo ne bis in idem pa zagotavljajo tudi številni mednarodni instrumenti (Protokol št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listina EU o temeljnih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča idr.). Sodišče torej ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (ne bis in idem) oziroma znova meritorno odločati o obtožbi zoper isto osebo zaradi kaznivega dejanja, o katerem je že obstajala pravnomočna sodna odločba (res iudicata).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pravna presoja v tujini pridobljenih dokazov, pridobljenih za potrebe tujega postopka, brez sodelovanja naše države

Barbara Zobec, 12.11.2015

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 44/2015V slovenski kazenskopravni teoriji je že dolgo uveljavljen in globoko ukoreninjen mešan tip kazenskega postopka. Njegov cilj je na eni strani doseči čim večjo učinkovitost pregona, seveda ob doslednem spoštovanju načela zakonitosti, na drugi strani pa varstvo človekovih pravic posameznika, ki se znajde v kazenskem postopku. Za učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj oziroma za zaščito družbe pred storilci se mora sodišče dokopati do resnice o zadevi, saj šele ta omogoča ne samo odkritje storilcev kaznivih dejanj, temveč tudi njegovo razsodbo. Načelo iskanja materialne resnice je eno najpomembnejših načel kazenskega postopka, iz katerega izhaja tudi tako imenovana instrukcijska ali inkvizicijska maksima, po kateri je sodišče upravičeno in dolžno izvajati dokaze tudi po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Podatkozaver: "Pokliči me!"

dr. Aleš Završnik, 17.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36-37/2015Hekanje v spletno zmenkarsko posredovalnico Ashley Madison in naknadno razkritje več kot 38 milijonov uporabniških računov razgrinjata ekonomsko moč velikega podatkovja in moč sramotenja v digitalni dobi. Podatkovna ekonomija monetizira čustva, moško "zamračeno zavest" v iskanju "afere" in naslado publike ob žrtvah razkritja osebnih podatkov - tudi za ceno njihovih življenj: neposredno po razkritju podatkov sta samomor naredila protestantski duhovnik ("Za Johna je bilo razkritje tako sramotno," je dejala njegova žena) in policijski komandir, ki ni izvedel niti finančne transakcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Zaporska peonaža

dr. Aleš Završnik, 17.7.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 28/2014Minister, pristojen za pravosodje v zadnjih vladah, je predlagal penološko novost, ki zapor pretvarja v idealni kapitalistični model. Poleg privatizacije zaporov v obliki javno-zasebnega partnerstva pri graditvi in/ali upravljanju zaporov je predlagal plačilo za nastanitev v zaporu, v tujini znano z angleškima izrazoma room and board fee, inmate fee ali tudi zaporska peonaža, kar plača obsojenec poleg kazenskih sankcij in povračila sodnih stroškov. Zamisel je všečna: zakaj bi 70 evrov na dan za obsojenega plačevali davkoplačevalci, če bi to finančno breme lahko prevzel obsojeni? Če varčujemo vsi, naj še "barabe" - v pazniškem žargonu - za "hotel", pravi ljudska modrost. "Do the crime, pay for the time,"* se muzajo v državi izvora te novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Preiskava odvetniške pisarne, če odvetnik ni obdolženec oziroma osumljenec

Sladič Jorg, Sladič Zemljak Pavla, 16.1.2014

Odvetništvo in notariat, Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, mag. Pavla Sladič-Zemljak, Pravna praksa, 2/2014Konec leta 2013 je Okrožno sodišče v Ljubljani "z odredbo odredilo preiskave odvetniških pisarn, stanovanj in osebnih vozil treh odvetnikov, ki niso obdolženci oz. osumljenci v postopkuŠ,] in se po navedbah Odvetniške zbornice Slovenije nanašajo na dokumentacijo in druge podatke njihovih, torej odvetnikovih, strank - pooblastiteljev". Odvetniška zbornica je ugovarjala, da se preiskave "niso opravile pri obdolženih oziroma osumljenih osebah, temveč, upoštevaje 1. odstavek 214. člena ŠZakona o kazenskem postopku] ZKP, pri tretjih osebah, ker naj bi bilo verjetno, da bo mogoče odkriti predmete, ki so pomembni za kazenski postopek. Ne samo, da so bile odredbe za hišne preiskave izdane zoper osebe, ki niso osumljene kaznivega dejanja, izdane so bile zoper tretje osebe, odvetnike, v predkazenskem postopku, v katerem naj bi bile kaznivega dejanja osumljene stranke odvetnikov, med katerimi je pooblastilno razmerje o zastopanju."
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Krimigracije

dr. Aleš Završnik, 28.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 46/2013Po tragediji pred Lampeduso 3. oktobra, ko je več kot 350 eritrejskih beguncev utonilo v brodolomu, je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström sporočila: 1. države, neposredno vključene v tragedijo, niso sposobne samostojno zagotoviti reševalnih ak
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Odvzem brisa ustne sluznice po noveli ZKP-L

dr. Sabina Zgaga, 11.7.2013

Kazenski postopek

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 27/2013Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-L je posegla tudi v dosedanjo ureditev odvzema brisa ustne sluznice oziroma podatkov DNK. Zato si poglejmo novo zakonsko podlago v ZKP za pridobivanje podatkov DNK in podlago za njihovo shranjevanje v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP) ter odgovorimo na vprašanje, ali je trenutna ureditev v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), zlasti s sodbo v zadevi S. in Marper proti Združenem kraljestvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku: pravni in kriminalitetnopolitični vidiki

dr. Aleš Završnik, 23.5.2013

Kazenski postopek

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2013Pomen nekega pravnega instituta lahko merimo po tem, kako daleč v globino "pravnega morja" seže. O posegu pogajanja o priznanju krivde v kazenski postopek Weigend pronicljivo pravi, da v primeru zadovoljstva tožilstva in obrambe z rezultatom pogajanj to ne pomeni tudi tega, da rešitev ustreza zahtevam kazenskopravne pravičnosti. Institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining) tako seže vse do dna pravnega morja, do temeljnih vprašanj (kazenskega) prava, kot sta, kaj je "pravično" in ali naj bo namen kazenskega postopka iskanje "materialne resnice". Tega instituta se je zato mogoče lotiti na različnih ravneh in dr. Andreja Tratnik se ga v doktorski disertaciji loteva celovito: z analizami vrednostnih izhodišč primerjalnopravnih izvedenk, kriminalitetnopolitičnih, materialnopravnih in procesnopravnih učinkov, iskanjem socioloških vzrokov njegovega vznika in preučevanjem njegovega izvajanja v praksi več držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Slovenskega državljana obsodili za hudodelstvo zoper človečnost v Srebrenici

dr. Sabina Zgaga, 15.11.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 44/2012Sodni senat Sodišča Bosne in Hercegovine je junija 2012 ustno razglasil obsodilno sodbo zoper Francija Kosa zaradi sodelovanja pri pobojih v Srebrenici. Sodba je bila izdelana v pisni obliki šele septembra, zato jo predstavljamo šele zdaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Izdaja tajnih podatkov

dr. Sabina Zgaga, 12.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 1/2012 V luči nedavnih dogodkov, ko so se na internetu "znašli" posnetki sej Vlade Republike Slovenije, se postavlja nekaj pravnih vprašanj glede kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. Poglejmo si zlasti morebitne posebnosti tega kaznivega dejanja z vidika udeležbe in krivde.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Kaznivost nezakonitega prenašanja avtorskih del prek interneta po novem

dr. Sabina Zgaga, 1.12.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 46/2011 Odkar je bila pred tedni sprejeta nova novela h Kazenskemu zakoniku (KZ-1B), visi med računalniškimi navdušenci v zraku vprašanje, ali je spletno piratstvo kaznivo dejanje ali ne. Natančneje, ali zasebni uporabnik, ki z interneta na svoj računalnik prenese ne
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄18

Razlikovanje med državnimi in civilnimi letali v okviru teritorialnega načela

Sabina Zgaga, 12.5.2011

Kazenski postopek

Sabina Zgaga, Pravna praksa, 18/2011Kazenski zakonik (KZ-1) je prinesel nekatere novosti tudi v okviru teritorialnega načela. Namesto dolgo časa poznanega razlikovanja med civilnimi in vojaškimi letali zdaj poznamo razlikovanje med civilnimi in državnimi letali. Zakaj sploh tako razlikovanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

In odjeknilo je

Miloš Zarić, 10.2.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miloš Zarić, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

Inovativnost v kaznovanju

Aleš Završnik, 10.2.2011

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Forenzična bolnišnica - medicinski ukrep v sistemu kazenskih sankcij

Sabina Zgaga, 13.1.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Sabina Zgaga, Pravna praksa, 1/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Smernice za prenovo zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku

Živa Zaplotnik, 7.10.2010

Kazenski postopek

mag. Živa Zaplotnik, Pravna praksa, 39/2010Kazensko procesno področje občutno zaostaja za drugimi pravnimi področji, ki so že spremenila svojo procesno zakonodajo. Ministrstvo za pravosodje je na svojih spletnih straneh sicer že objavilo del osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki temelji na večji adversarnosti oziroma akuzatornosti kazenskega postopka, kar je težnja vseh držav, ki so v zadnjem desetletju spreminjale svoje kazenske procesne zakone. Ker je do zdaj pripravljen le do glavne obravnave, še ni mogoče reči, ali bo adversarni model postopka veljal tudi za ureditev pravnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

(Kazenski) zakoni s časovno omejeno veljavnostjo

Sabina Zgaga, 9.9.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Sabina Zgaga, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(91)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2017(1) 2016(5)
2015(2) 2014(2) 2013(3) 2012(2)
2011(5) 2010(3) 2008(5) 2007(4)
2006(6) 2005(11) 2004(8) 2003(23)
2002(5) 2001(1) 1998(1) 1997(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov