O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 14
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 341)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Izredni ukrepi omejevanja javnega življenja in materialnopravni prekluzivni roki

dr. Miha Juhart, 9.4.2020

Sodišča, Obligacije

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 14/2020Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) je 29. marca končno stopil v veljavo. Kot pravnik težko razumem, da je od sprejema zakona v DZ do uveljavitve preteklo toliko časa kljub jasni želji Vlade kot predlagatelja zakona, da začne veljati čim prej. Predvsem zaradi tega, ker bi morale nekatere pravne posledice, ki jih ta zakon predpisuje, začeti učinkovati skupaj z uveljavitvijo nekaterih izrednih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Vpliv izrednih ukrepov zaradi epidemije na najemna razmerja

dr. Miha Juhart, 2.4.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Obligacije

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 13/2020Zaradi epidemije bolezni COVID-19 so bili sprejeti številni izredni ukrepi, ki pomembno vplivajo na obstoječa pravna razmerja. To še posebej velja za trajajoča pogodbena razmerja, katerih nastanek sega v čas pred uvedbo izrednih ukrepov in katerih dogovorjeni čas trajanja naj bi segal v čas, ko bodo, kot si verjetno vsi želimo, ti izredni ukrepi prenehali veljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Človeška širina - med matematiko in metafiziko

Hinko Jenull, 26.3.2020

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 12/2020Izbira kandidatov iz Republike Slovenije za prosti mesti sodnikov na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu je postregla z vrsto dvomov o osebnih, poklicnih in političnih vplivih na odločitve pristojnih organov. Zapletlo se je še pred formalnim zaključkom domačega dela postopka. Očitkov, skritih ali razkritih ozadij, pojasnil in polemik je bilo toliko, da ne čudi preložitev odločanja v Državnem zboru RS. Nič posebnega, brez afer pri kadrovanju pač ne gre, prav pri izvolitvi mednarodnih sodnikov so bile skoraj vedno na sporedu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Poceni delovna sila, ki je pripravljena prenašati kršitve

Tea Jarc, 20.2.2020

Delovna razmerja, Inšpekcije

Tea Jarc, Pravna praksa, 7/2020Začasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo) je predmet spotike in razprav že vrsto let, saj gre za unikaten način dela mladih, ki so še vedno vpeti v formalno izobraževanje in z drugo nogo že na trgu dela. Ta atipična oblika dela lahko mladim omogoča prve delovne izkušnje in izboljšanje finančnega položaja, vendar se je v zadnjem času vse prevečkrat sprevrgla v izkoriščanje mladih in nadomeščanje rednih zaposlitev s študentskim delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Mednarodna konferenca o obligacijskem pravu

Borlinič Gačnik David, Jakšić Jure, 20.2.2020

Obligacije

David Borlinič Gačnik, Jure Jakšić, Pravna praksa, 7/2020Devetinsedemdeset strokovnjakov s področja obligacijskega prava iz vsaj dvajsetih držav Evrope, obeh Amerik, Združenih arabskih emiratov, Indije in Singapurja se je 12. in 13. decembra 2019 zbralo v Zagrebu, kjer je v organizaciji katedre za pravo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Zagrebu potekala prva mednarodna konferenca na temo obligacijskega prava - Zagreb International Conference on the Law of Obligations.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Živi mrtveci

Hinko Jenull, 13.2.2020

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2020O "klinično mrtvem sodstvu" je bilo v zadnjem času dosti besed, tudi v tej reviji. Pojem sodi v sklop mrtvaškega naslavljanja, ki se danes nezadržno širi: od zakonodajnega umiranja na obroke, ustavnopravne prosekture, mrtvih črk na papirju, sodnih eksekucij, prižiganja sveč umrli pravici do sodnih procesov proti desetletja pokojnim obdolžencem. Taka govorica zajema vsa področja: večni ministri se evtanazirajo iz javnosti, izvršilna oblast je v paliativni oskrbi klinično mrtve koalicije, razpravlja se o možnosti novih povezav za preživetje strank, ki so ta čas v javnomnenjskih hiralnicah ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Skrivalnice s sodbami

Peter Jančič, 13.2.2020

Sodišča, JAVNO OBVEŠČANJE

Peter Jančič, Pravna praksa, 6/2020Kot sem opisal v prejšnjem članku, sem na svojo prošnjo za vpogled v podatke javnega značaja po ovinkastem postopku od Okrožnega sodišča v Ljubljani dobil sodbo VII K 35461/2016, ki je bila izrečena po glavni obravnavi, ki je potekala 14. novembra 2018. Z njo je predsednica senata sodnica Mojca Kocijančič Maročana Alija Safinija obsodila na enotno zaporno kazen dveh let, pogojne obsodbe že od prej pa ni preklicala. Za izgon se ni odločila. V sodbi pojasnjuje, da to ni mogoče, ker je bilo kaznivo dejanje storjeno pred spremembo kazenskega zakonika, ki je izgon spet omogočil pri obsodbi na več kot dve leti zapora. Kakšne pogojne kazni so bile Maročanu, ki je zdaj osumljen še dveh posilstev, izrečene že prej in za kaj, lahko le ugibamo, ker je sodišče zaradi varstva obsojenčeve zasebnosti prikrilo podatek tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Brexit in pravice intelektualne lastnine: kaj lahko pričakujemo?

Kotnik Jesih Timotej, Zonta Tilen, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Tilen Zonta, Pravna praksa, 4/2020Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU) 31. januarja 2020 je neizbežen. Kljub temu da bo politična kalvarija, ki se vleče že polčetrto leto, končno dobila epilog, se pravne zagate šele začenjajo. V zraku je še veliko nerešenih vprašanj in negotovosti, med njimi tudi usoda pravic intelektualne lastnine po brexitu. Ali bodo avtorska dela še naprej enako varovana tudi na Otoku? Kaj se bo zgodilo z znamkami EU in modeli Skupnosti, ki naj bi veljali na celotnem ozemlju EU? Bo registracija evropskih patentov še možna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Saj se vendar ni svet podrl, če niste bili izvoljeni

mag. Boštjan J. Turk, 23.1.2020

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2020V življenju se veliko stvari vrti okrog samozavesti. V mislih imam tisto pristno, nezlagano samozavest, pri kateri človek sam pri sebi ve in čuti, da je v nečem res dober. Gre za vrhunski občutek, ki ga je težko opisati z besedami, še najlažje bi ga primerjal z ljubeznijo: človek nekoga ljubi, ker tako pač čuti in za tako ljubezen ni racionalne razlage. Tovrstna samozavest je bistveno drugačna od zaigrane samozavesti - od prevzetnosti, nadutosti, če želite. Pri slednji gre namreč za taktično igro, za marketinško strategijo. Za dober blef, za prazno slamo, zavito v estetski celofan. Ne rečem sicer, da taka zaigrana samozavest ne prinaša določenih rezultatov. Še posebej v okoljih, kjer kraljujejo zlagani, hinavski odnosi, je namreč cenjena vrednota in "blago" z nesporno tržno vrednostjo. A problem je, ker taka zlagana samozavest ne prinaša notranjega zadovoljstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Sodba o ropu Maročana ni za javnost

Peter Jančič, 16.1.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Sodišča

Peter Jančič, Pravna praksa, 1-2/2020Novinarji nimamo pravice videti pravnomočne sodbe sodišča na večletno zaporno kazen za rop migrantu iz Maroka, so me decembra obvestili z okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik. Celo to, ali so sploh sodili, ni informacija za medije, so me opozorili. Kot novinar o sodbah poročam že vso kariero, največkrat o sodbah ustavnih in vrhovnih sodišč. Bolj na začetku kariere me je takratni predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek opozoril, da moramo novinarji upoštevati različen položaj, v katerem so sodniki in politiki, ki včasih burno kritizirajo sodbe. Sodniki si svojo avtoriteto in ugled zagotavljajo le s sodbami. S tem, kako razumno so utemeljili svoje odločitve. Politiki pa imajo veliko več manevrskega prostora, da vpijejo vse mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Premalo samorefleksije pri sodnikih

mag. Boštjan J. Turk, 12.12.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 48/2019Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Zavest o protipravnosti in pravna zmota

Jure Jakšić, 12.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jure Jakšić, Pravna praksa, 48/2019Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice

Hinko Jenull, 14.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku

Hinko Jenull, 26.9.2019

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2019Tudi v postopku o prekršku je nujno onemogočiti neupravičeno zavlačevanje, ki se pri nas že tradicionalno zagotavlja z izmikanjem vročitvi uradnih pisanj s (predvideno) neprijetno vsebino. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) take poskuse preprečuje s fikcijo pri neuspeli vročitvi v roke naslovniku (87. člen), vročanju z javnim naznanilom (94., 96. in 96.a člen) in pri odklonitvi sprejema (95. člen). Poenostavitev vročanja pa ne sme onemogočiti varstva pravic udeležencev postopka, zato veljavnost fikcije ni absolutna. Zakon in sodna praksa pristojnemu organu nalagata skrben preizkus obstoja podlag in pogojev za veljavnost fiktivne vročitve, naslovniku pa omogočata njeno izpodbijanje. Prispevek je namenjen kratkemu pregledu možnosti, ki so še na voljo, ko je fiktivno vročena odločitev o prekršku (odločba, plačilni nalog, sodba) že postala pravnomočna in izvršljiva, čeprav je naslovnik zaradi napak pri vročanju ni prejel niti je ni mogel prejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Etične moralke

Hinko Jenull, 19.9.2019

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34-35/2019Do normativnega urejanja poklicne etike v pravosodju sem že dolgo zadržan, zadnje čase pa vedno bolj sumničav. Morda zato, ker nimam slabih izkušenj. Iz sodniških časov se spominjam le neformalnih instančnih opozoril na gole hrbte in (pre)kratka krila kolegic, kar naj bi uredil po liniji sodne uprave, iz odvetniških pa očitka zaradi "neprimernega" komentarja v pismih bralcev. Kolikor je pri tem sploh šlo za uveljavljanje etike, se je prvo po razgovoru končalo v prid svobode oblačenja, drugo pa pred disciplinskim organom odvetniške zbornice z zmago svobode izražanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravo državljanstva

dr. Franci Ježek, 20.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kultura in umetnost

dr. Franci Ježek, Pravna praksa, 24-25/2019Knjiga Pravo državljanstva je, kot uvodoma v predgovoru pojasni že avtor, najnovejša znanstvena monografija, ki sistematično obdeluje ureditev pravic, obveznosti in pravil, ki so povezana s pojmom in statusom državljanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

Stajnko Jan, Jakšić Jure, 18.4.2019

Inšpekcije

Jan Stajnko, Jure Jakšić, Pravna praksa, 16/2019Pod pojmom nadzorni postopek razumemo inšpekcijske, davčne, carinske in vse druge postopke nadzora nad spoštovanjem predpisov. Nadzorno funkcijo neposredno izvajajo nadzorni (inšpekcijski) organi preko uradnih oseb. Ti imajo poleg nadzornih pogosto tudi prekrškovne pristojnosti, imajo torej dvojno naravo. Med izvajanjem svoje temeljne funkcije nadzora lahko uradna oseba ugotovi, da je stranka izpolnila zakonske znake posameznih prekrškov in ji zaradi tega naloži ustrezno sankcijo. Ob tem se porodi vprašanje: "Ali se lahko dokazi, ki so zbrani v nadzornem postopku, zakonito uporabijo pri odločanju o prekršku?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kultura pregona

Hinko Jenull, 28.3.2019

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2019Vloga prava v prizadevanjih za izboljšanje družbe je precenjena. Ne zgolj pri taksah, tarifah in pristojbinah, precenjen je njegov učinek na "negativne pojave". Ti danes zajemajo vse, kar moti vrednostno, politično in marketinško vsiljen ideal vsesplošnega uspeha, zdravja, sreče in zadovoljstva. Kruto dejstvo je, da življenje ne sledi našim optimističnim predstavam, zato vedno več ljudi zapade v tesnobo, izgubi zaupanje in občuti krivico. Kjer je krivica, pa mora pravna država - vsaj tako zdaj velja - prizadetim zagotoviti izvršljiv zahtevek, ki bo nadomestil izjalovljena pričakovanja. Če ne to, pa vsaj, "da bo kdo odgovarjal", ker ni, kakor bi moralo biti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odvetniška etika na hudi preizkušnji

mag. Boštjan J. Turk, 17.1.2019

Odvetništvo in notariat

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2019V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Med človečnostjo in proceduro

Hinko Jenull, 17.1.2019

PRAVOSODJE

Hinko Jenull, Pravna praksa, 3/2019Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS v Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb poudarja, da vrednostna in družbena dimenzija prava "terja od sodnika pogled na konkretne sodne zadeve tudi s perspektive človečnosti". O utemeljenosti zahteve ni dvoma, žal pa to ne velja za razmere, v katerih se mora uresničiti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 14 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(341)

Leto objave

2020(10) 2019(16) 2018(11) 2017(5)
2016(5) 2015(5) 2014(9) 2013(12)
2012(4) 2011(8) 2010(8) 2009(12)
2008(25) 2007(15) 2006(21) 2005(23)
2004(22) 2003(20) 2002(13) 2001(7)
2000(12) 1999(12) 1998(15) 1997(15)
1996(7) 1995(12) 1994(2) 1993(4)
1992(6) 1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov