O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 25
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 610)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pravica uveljavljati prikrajšanje nujnega deleža

Špela Peršl, 6.2.2020

Dedovanje

Špela Peršl, Pravna praksa, 5/2020Oče je vse premoženje, ki je obsegalo tudi več nepremičnin, podaril svoji novi ženi. • Zanima me, kakšne so moje možnosti v primeru dedovanja po očetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Nadaljevanje najemnega razmerja po prodaji stanovanja

mag. Suzana Pisnik, 16.1.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1-2/2020Sem najemnica stanovanja s pogodbo za nedoločen čas. Lastnik (dosedanji najemodajalec, fizična oseba) je predmetno stanovanje prodal. • Kaj to pomeni za obstoječe najemno razmerje oziroma kakšne pravice imam kot najemnica po spremembi lastništva?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Vnaprej odkljukano polje ni aktivna privolitev v obdelavo osebnih podatkov

dr. Klemen Pohar, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) določa, da je privolitev vsaka prostovoljna, izrecna, informirana in nedvoumna izjava volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero ta z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Čeprav je opredelitev relativno podrobna, se v praksi večkrat postavi vprašanje, kako lahko posameznik veljavno privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Sosedovo drevo sega na mojo parcelo

mag. Suzana Pisnik, 28.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 46/2019• Ali lahko posekam veje sosedovega drevesa, ki sega v zračni prostor nad mojo parcelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Uporaba tretjega odstavka 125. člena ZPP-E glede dopustnosti revizije

Robert Preininger, 21.11.2019

Civilni sodni postopki

Robert Preininger, Pravna praksa, 45/2019Novela ZPP-E v prehodnih in končnih določbah ne vsebuje določil, kot sta jasni in nedvoumni določili prejšnje novele v drugem in tretjem odstavku 130. člena ZPP-D, ki določata, da se postopek nadaljuje po določbah novele ZPP-D, če je bila odločba sodišča prve stopnje, ki je bila izdana pred uveljavitvijo ZPP-D in s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, po uveljavitvi novele ZPP-D razveljavljena. Tretji odstavek 130. člena ZPP-D izrecno govori o razveljavitvi odločbe iz drugega odstavka istega člena, pri čemer ta drugi odstavek 130. člena ZPP-D izrecno opredeljuje odločbo, ki je izdana na prvi stopnji in s katero se je postopek na prvi stopnji končal. Zakonodajalec torej v tem primeru šteje, da je odločba, s katero se je postopek na prvi stopnji končal, tudi tista, ki je razveljavljena, saj v tretjem odstavku izrecno govori o razveljavitvi odločbe iz drugega odstavka, torej odločbe, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Takšna vsebina drugega in tretjega odstavka 130. člena ZPP-D jasno pove, da se postopek nadaljuje po določbah novele, če je odločba sodišča prve stopnje, ki je bila izdana pred uveljavitvijo novele ZPP-D in s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, razveljavljena, seveda ob nadaljnjem zakonskem pogoju, da je do razveljavitve prišlo po uveljavitvi novele ZPP-D.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dolžnost izbrisa spletnih povezav do osebnih podatkov posameznika

dr. Klemen Pohar, 24.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2019Pred leti je ameriški akademik zapisal, da imamo v Evropi dolgo tradicijo razglašanja teoretičnih abstraktnih pravic do zasebnosti, ki jih ne uspemo uveljaviti v praksi. Čeprav bi podobno lahko trdili tudi za ameriški pravni red, si je v današnjem času resnično težko predstavljati popolno varstvo zasebnosti, saj posameznik na svetovnem spletu ves čas pušča sledi, možnost izbrisa vsakršnih javno objavljenih podatkov posameznika pa se zdi ob tem vprašljiva. Četudi noben pravni red ne more vplivati na vse upravljavce podatkov na svetovnem spletu, pa lahko uveljavlja čim bolj učinkovito varstvo osebnih podatkov pri tistih upravljavcih, za katere velja. Z vprašanjem obsega zagotavljanja takega pravnega varstva se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlaganje v tujo nepremičnino

mag. Suzana Pisnik, 11.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 38-39/2019Kot zakonec sem vlagal v tujo nepremičnino (nepremičnino v lasti soproginih staršev), iz katere sem se izselil. • Od koga lahko zahtevam vračilo svojega vložka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ali je mogoče registrirati kombinacijo barv?

dr. Klemen Pohar, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 36/2019Po tradicionalni ureditvi se sme kot znamka registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Skladno z navedenim se je opredelitev znaka običajno razlagala tako, da znak pomeni predvsem besede, črke, številke, slike in druge grafične elemente. Vendar pa opredelitev znaka omogoča širšo razlago, skladno s čimer ob vedno novih načinih zagotavljanja prepoznavnosti v današnjem času poznamo tudi netradicionalne znake, kot so barve, zvoki in hologrami. Čeprav gre za novejši razvoj prava industrijske lastnine in številna vprašanja še niso podrobneje raziskana, se v sodni praksi že oblikujejo nekatera splošnejša vodila. To se je izkazalo tudi v predstavljeni zadevi, v kateri je sodišče odločalo o ustreznosti registracije znamke kombinacije sive in modre barve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 29.8.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 32/2019S spodnjega dela stanovanjskega balkona odpada omet na teraso spodnjega soseda, ki stanuje v pritličju. * Kaj storiti, ko je treba za izvedbo vzdrževalnih del uporabiti tudi sosednjo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Odziv na članek "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?"

Tomaž Pavčnik, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Prva leta uporabe Uredbe EU, št. 650/2012

Katja Plauštajner Metelko, 20.6.2019

Dedovanje

Katja Plauštajner-Metelko, Pravna praksa, 24-25/2019V pravnem prostoru Evropske unije, s tem pa tudi v Sloveniji, se od 17. avgusta 2015 naprej uporablja Uredba (EU), št. 650/2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba 650/2012). Uredba, znana tudi pod imenom Uredba Bruselj IV, je v dedovanje s čezmejnimi elementi vnesla kar nekaj pomembnih sprememb. Te že vplivajo na delo sodišč v državah članicah, prav tako pa se kažejo pozitivni časovni in stroškovni učinki za dediče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način, v civilnih postopkih

Aljoša Polajžar, 6.6.2019

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 21-22/2019Predstavljajmo si, da imamo opravka z glasnimi sosedi, ki motijo naš dnevni in nočni mir. Lepega dne se odločimo, da bomo vzeli stvari v svoje roke, ter slikovno ali zvočno na skrivaj posnamemo te osebe. Tako na lastno pest pridobimo dokaze, ki bodo kasneje podlaga za naš (odškodninski) zahtevek v pravdnem postopku. Čeprav smo imeli "plemenit" namen, ne moremo mimo dejstva, da smo dokaze pridobili s posegom v pravico do zasebnosti snemane osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

GDPR po letu dni: en zakon ali dva

Mojca Prelesnik, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20/2019Na področju varstva osebnih podatkov se je 25. maja 2018 stresla gora in povsod je bilo mogoče zaslediti kratico GDPR. Leto dni kasneje lahko ugotovimo, da so se za zavezance spremembe zgodile razmeroma gladko in so zahteve Splošne uredbe v resnici manj dramatične, kot se je zdelo na prvi pogled. Na nekaterih področjih, zlasti ko gre za zahtevane spremembe zakonodaje, pa Slovenijo čaka še veliko dela. Predvsem to velja za ureditev glede izrekanja upravnih glob in celovito ureditev izvajanja t. i. Policijske direktive o varstvu osebnih podatkov s strani policije, organov pregona ter izvrševanja kazenskih sankcij. Priprave novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) zdaj potekajo že drugič. Sodeč po številnih pripombah na zadnji predlog besedila ZVOP-2, še ni rešitve, na katero bomo lahko vsi skupaj ponosni kljub veliko vloženega truda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Avtomatizirano odločanje in pravni položaj posameznika

mag. Mitja Podpečan, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 9-10/2019Masovni podatki oz. velepodatki (angl. big data) in računalništvo v oblaku - ki omogočata prej nedosegljive zmogljivosti obdelovanja podatkov - sta pospešila razvoj metod umetne inteligence. Čeprav glede na stanje tehnike za zdaj ne moremo govoriti o pravi oz. krepki umetni inteligenci (ang. strong artificial intelligence), pa se v praksi že srečujemo z uporabo strojnega učenja (ang. machine learning). Eden izmed primerov praktične rabe strojnega učenja je nedvomno avtomatizirano odločanje - tudi tako, ki neposredno vpliva na posameznikov pravni položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravni učinek privolitve

dr. Klemen Pohar, 10.1.2019

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pritožba proti razveljavitvenemu sklepu (357.a člen ZPP) - prve izkušnje

Tomaž Pavčnik, 13.12.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2018Določba 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ovira pri uresničevanju navedene pravice je bila po presoji zakonodajalca ta, da je sodišče druge stopnje odločbe sodišč prve stopnje pretirano razveljavljalo, namesto da bi samo opravilo pritožbeno obravnavo in dokončno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Neznosna lahkost bivanja: upanje v javno upravo s človeškim obrazom

dr. Mirko Pečarič, 13.12.2018

Uprava, Tujci

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 48/2018Javne politike se ne da najbolje razumeti z vidika zakonodaje ali najvišjih položajev upravljavcev, pač pa prek nižjih institucij in ljudi, zaposlenih v njih. Odločitve uradnikov, rutine, ki jih vzpostavljajo, in načini, ki jih ustvarjajo za spopadanje z negotovostmi in delovnimi nalogami, se tako ali drugače prelevijo v javne politike, ki jih izvajajo. Njihov način dela, dobro ali slabo izvajanje javnih storitev prispeva k "zdravju ali bolezni" države. Besede, ki jim uslužbenska diskrecija daje konkretnejšo vsebino "v mislih, besedah in dejanjih", lahko prikažemo skozi prizmo posamičnih primerov, tudi tega, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 25 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(610)

Leto objave

2020(4) 2019(18) 2018(17) 2017(18)
2016(23) 2015(23) 2014(28) 2013(25)
2012(16) 2011(22) 2010(16) 2009(13)
2008(26) 2007(16) 2006(28) 2005(26)
2004(33) 2003(34) 2002(25) 2001(16)
2000(14) 1999(11) 1998(21) 1997(31)
1996(16) 1995(18) 1994(11) 1993(26)
1992(16) 1991(19)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov