O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 180)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Civilno procesno pravo

dr. Aleš Galič, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 13/2019Vedno težje je napisati univerzitetni učbenik za študij prava, ki bo izpolnil namen, to je, da ga bodo študentje resnično uporabili kot vir za študij. Smo v času, ko se zdi, da večina študentov, morda tudi zaradi vedno večjega obsega snovi, teži k temu, da pripravljanje na izpit "ekonomizira". To pomeni, da preštudira le tisto, kar je z vidika (pričakovanega) znanja na izpitu res nujno. Obsežen učbenik (tako kot obširnejši članki in komentarji zakonov, predpisani kot študijska literatura) lahko uporabnika odvrne, še preden ga odpre. Nadomestijo ga zapiski, izpiski, neformalne skripte, zapisi na raznih forumih ter kopije starih izpolnjenih in popravljenih izpitov. Razlogi za te trende niso povezani le z lažjim dostopom do omenjenih "surogatov" prek sredstev modernejših tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ocena tržne vrednosti pravic na nepremičninah

David Borlinič Gačnik, 21.2.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 8/2019Najgospodarnejšo uporabo sredstva definirajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) kot "uporabo, ki maksimira potencial ocenjevanega sredstva, ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva". Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah bo ocenjevalec vrednosti v okviru analize najgospodarnejše uporabe nepremičnine med drugim moral utemeljiti, katera uporaba nepremičnine je zakonito (pravno) dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prvo leto državnega odvetništva

mag. Jurij Groznik, 20.9.2018

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Jurij Groznik, Pravna praksa, 35/2018Maja je minilo leto dni, odkar je stopil v veljavo nov Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv), novembra bo minilo leto dni, odkar ga državno odvetništvo uporablja. V primerjavi z Zakonom o državnem pravobranilstvu je nova ureditev funkcionarjem in javnim uslužbencem prinesla številne nove naloge in pristojnosti. Nova podlaga delovanja zastopnika države je odprla številna nerešena vprašanja, kar ima neposreden vpliv tako na organizacijo dela kakor tudi na način sodelovanja s strankami in potrebami po novih zaposlitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Direktiva 2012/29/EU: dve leti zamude pri implementaciji in načelo lojalne razlage

dr. Primož Gorkič, 29.3.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 12-13/2018Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Bitcoini kolektivnega upravljanja avtorske pravice - ali kako sodišče iz nič ustvari nekaj

Cene Grčar, 15.3.2018

Intelektualna lastnina

Cene Grčar, Pravna praksa, 10/2018Spori kolektivnih organizacij, zlasti Združenja SAZAS, z uporabniki, mediji, novinarji, odgovornimi uredniki, državnimi uradniki in državnimi organi imajo že dolgo brado. Ne nazadnje o tem priča obsežen pripad zadev, ki jih omenjeno združenje vodi na sodiščih - civilnih, kazenskih in upravnih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain

Goršič Nejc, Mernik Sara, 22.2.2018

Obligacije

Nejc Goršič, Sara Mernik, Pravna praksa, 7-8/2018GV Založba je v Ljubljani v hotelu Slon 14. februarja organizirala konferenco z naslovom Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain. Konferenco je otvoril dr. Peter Merc, ki je že uvodoma pojasnil, da je blockchain revolucionarna tehnologija. V digitalnem svetu so kopije vedno enake originalu in med njimi ni mogoče razločevati. Blockchain je v svojem bistvu veriga povezanih in kriptografsko zaščitenih informacij. Njihova bistvena lastnost je nespremenljivost. Ko je podatek enkrat zapisan in dan v verigo blokov, ga je nemogoče neopazno spremeniti. To omogoča prenos vrednosti oziroma informacije, ki se ne podvaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Varstvo pravic uporabnikov javnih medijev

mag. Damjan Gantar, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Damjan Gantar, Pravna praksa, 6/2018V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni storitev, ki se sicer splošno ponuja, ali pa da posamezniku naloži neko obveznost (na primer obveznost cepljenja, obveznost plačevanja RTV-prispevka ipd.). S tem odloča o pravicah in obveznostih podobno, kot to delajo državni organi. Kot navaja Erik Kerševan v svojem prispevku Vloga procesnega prava pri odločanju v nedržavnem sektorju, gre v teh primerih za oblastveno odločanje, in ne pogodbeno zasebno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Še o postopku dodelitve dovoljenja AIPA

Špela Grčar, 26.10.2017

Intelektualna lastnina

Špela Grčar, Pravna praksa, 41-42/2017Ne morem, da se na članek z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca ne bi odzvala, saj gre za pravno problematiko, ki jo dobro poznam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb

mag. Almin Gorinjac, 22.6.2017

Intelektualna lastnina

mag. Almin Gorinjac, Pravna praksa, 24-25/2017V slovenskem pravnem prostoru obstaja že dlje časa neurejeno stanje ali raje velika pravna negotovost na področju kolektivnega upravljanja avtorske pravice avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije. O tem zadnje čase precej ažurno poročajo mediji, vendar sodeč po prispevkih novinarjev ni videti, da bi avtorji prispevkov razumeli srž problema, pa tudi sodne odločbe v številnih upravnih in sodnih sporih ne odražajo razumevanja bistva problematike. V tem prispevku podrobneje analiziram primer z namenom osvetlitve vzroka problema, za katerega menim, da izhaja iz nepravilno vodenega upravnega postopka, v katerem je Urad RS za intelektualno lastnino podelil dovoljenje novi kolektivni organizaciji, s čimer je podelitev novega dovoljenja vplivala na prenehanje začasnega dovoljenja druge kolektivne organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Načelo ne bis in idem pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja

mag. Andreja Sedej Grčar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 1/2017Kazenski sodnik pri sojenju večkrat naleti na storilca, ki je serijsko izvršil več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi in izreče ena kazenska sankcija. Še preden je bil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku (KZ-1) zakonsko urejen, je institut izoblikovala in uporabljala sodna praksa, ki mu je bila zelo naklonjena. Uporaba instituta pa je bila preširoka, predvsem pa neenotna. Sodišča so dejansko prevzemala vlogo zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar, 7.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 27/2016Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvedena priča

dr. Primož Gorkič, 11.2.2016

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 6/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) celovito ureja tri osebna dokazna sredstva: pričo, izvedenca in obdolženca. V literaturi je verjetno največ pozornosti namenjene sicer obdolžencu kot specifičnemu dokaznemu sredstvu, ker nastopa hkrati tudi kot (glavni) procesni subjekt, katerega položaj določajo temeljna procesna jamstva. Vendar pa pri tem ne smemo zanemariti dilem, ki se porajajo v zvezi s pričo in izvedencem. Čeprav je na prvi pogled razlika med njima jasna, pa zlasti praksa kazenskih postopkov kaže, da ni tako. Verjetno je prišel čas, ko moramo odkrito pripoznati tudi institut t. i. izvedene priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Pravna narava sklepa o sprejemu priznanja krivde

dr. Primož Gorkič, 11.6.2015

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 23/2015Če obdolženec na predobravnavnem naroku prizna krivdo po obtožbi, sodišče presodi, ali naj priznanje sprejme ali zavrne (drugi odstavek 285.c člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP). Narava sklepa o priznanju ali zavrnitvi krivde je zelo zanimiva. Ta sodna odločba se namreč upira klasifikacijam, ki jih teorija kazenskega procesnega prava uporablja pri pojasnjevanju narave sodnih odločb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Manj socialnih pravic, več sodniških pripravnikov?

Skvarča Nika, Garzarolli Marjana, 19.3.2015

Sodišča

Nika Skvarča, Marjana Garzarolli, Pravna praksa, 11-12/2015Bilo je vroče poletno popoldne. Temperatura se je tiste dni povzpela na okroglih 40 stopinj. A ne glede na "izredne okoliščine" je bilo treba po opravkih. Tokrat k tretji veji oblasti. Ob vstopu v tamkajšnjo pisarno pa me je kar zmrazilo. Dobesedno, saj je klimatska naprava ohladila zrak na osemnajst stopinj. A bolj kot sem se približevala mizi referentke, bolj je bilo ozračje prijetno. Kako ne, če pa se je skandinavsko ozračje mešalo s tropsko klimo od na stežaj odprtega okna. Zato sem uslužbenko povprašala: "Ali se pri vas varčevalni ukrepi ne izvajajo?" Gospa me je le mrko pogledala in rekla: "Boste že videli varčevanje!" In kako prav je imela! Njene besede lahko primerjamo z Nostradamusovimi prerokbami, saj se vse od takrat mladi pravniki v znoju borimo za pridobitev pripravniškega stolčka na slovenskih sodiščih. A predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) napoveduje, da se bo v naslednjih mesecih (pregreta) družbena klima vendarle spremenila. Predlog namreč predvideva povečanje števila pripravnikov na sodiščih. In kako? Tako, da bo pravosodje privarčevalo pri izdatkih za sodniške pripravnike v delovnem razmerju in za tiste, ki za svoje delo že tako in tako niso plačani, pri volonterjih, torej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Varstvo in meje odvetniške poklicne tajnosti v kazenskem postopku

dr. Primož Gorkič, 19.3.2015

Odvetništvo in notariat, Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 11-12/2015Nesporno je, da je treba režimu poseganja v odvetniško poklicno tajnost nameniti posebno pozornost, tako v zakonodaji kot tudi praksi kazenskega postopka. To na splošni ravni izhaja iz posebnega položaja odvetništva, ki kot del pravosodja uživa (institucionalno) samostojnost in (funkcionalno) neodvisnost. Tak položaj ni namenjen zaščiti odvetnikov in odvetniškega poklica, ampak zaščiti njihovih (potencialnih) strank - torej vseh nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1

dr. Primož Gorkič, 28.8.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 33/2014Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-65/13-19 z dne 3. julija 2014 razveljavilo določbe 162.-169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov (med drugim tudi) za namene kaz
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(180)

Leto objave

2019(6) 2018(7) 2017(5) 2016(3)
2015(3) 2014(12) 2013(4) 2012(7)
2011(12) 2010(12) 2009(10) 2008(6)
2007(6) 2006(17) 2005(13) 2004(12)
2003(9) 2002(11) 2001(5) 2000(3)
1999(4) 1998(2) 1997(4) 1996(1)
1995(3) 1994(1) 1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov