O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 21
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 509)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Rjavi medved - nadloga ali priložnost

Klemen Drnovšek, 18.7.2019

Varstvo okolja

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 28-29/2019Konec junija je Državni zbor RS po nujnem postopku sprejel Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (ZIOMVN), s katerim je predvidel odstrel in odvzem 200 medvedov in 11 volkov. Vzrok za sprejem zakona je bilo zadržanje izvajanja Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019 s strani Upravnega sodišča RS. Kmalu po sprejemu zakona je prišlo do domnevnega napada medvedke na starejšo gospo v naselju Vrh nad Želimljami, katerega posledica je bila izdaja odločbe za odstrel medvedke z mladičema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Gospodarski subjekti na trgu

Klemen Drnovšek, 13.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 23/2019Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za gospodarsko pravo Maribor sta med 16. in 18. majem 2019 izvedla že 27. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava. Posvetovanje, ki je letos potekalo pod naslovom Gospodarski subjekti na trgu, je najstarejše slovensko srečanje s področja gospodarskega prava, ki že tradicionalno poteka meseca maja. Tokratna lokacija, Maribor, je bila med udeleženci zelo dobro sprejeta, kar se je odražalo tudi v številčni udeležbi tako na strokovnih predavanjih kot tudi na družabnih srečanjih. Posvetovanje je obsegalo sedem sekcij z različnih pravnih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Epidemija pritiskov: o iluminatih, stricih in Udbi

Jakob Demšar, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

Jakob Demšar, Pravna praksa, 21-22/2019V očeh državljanov ugled sodstva le počasi napreduje. Čeprav bi sodišča glede na pravičnost, ki jo globokoumno, požrtvovalno in pretehtano delijo med državljane, morala v javnomnenjskih anketah kotirati najvišje med vsemi državnimi organi, so še vedno bolj na dnu; tam, kjer je parlament in politične stranke, ki s pravičnostjo nimajo kakšne posebne povezave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Delujem v konkurenčnem okolju - sem naročnik?

Bratina Tanja, Drečnik Anja, 18.4.2019

PRORAČUN

Tanja Bratina, Anja Drečnik, Pravna praksa, 16/2019Subjekti se pogosto znajdejo v dilemi, ali izpolnjujejo pogoje za naročnika po javnonaročniški zakonodaji. In če da - ali so naročniki celo na več podlagah, ki jih za status naročnika opredeljuje javnonaročniška zakonodaja. Namen tega prispevka je izpostaviti temeljne poudarke in izhodišča, ki so se oblikovala predvsem na ravni EU v zvezi s tem, kdaj je nek subjekt naročnik na splošnem področju in tako dolžan pri vstopanju v razmerja z dobavitelji blaga ter izvajalci storitev in gradnje slediti pravilom javnega naročanja. Pri tem se bova osredotočili predvsem na določene vidike statusa druge osebe javnega prava, kjer se poraja največ dilem. Seveda pa lahko vsak subjekt, ki dvomi o tem, ali izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), na ministrstvo, pristojno za javna naročila, torej Ministrstvo za javno upravo, poda predlog za ugotovitev statusa naročnika ter seveda v primeru nestrinjanja z odločbo ministrstva vloži pritožbo in nato po potrebi sproži druga pravna sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Novela ZIZ-L - priložnosti in izzivi

Klemen Drnovšek, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 13/2019Pravniško društvo v Mariboru vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru organizira strokovna predavanja o aktualnih temah z različnih pravnih področij. Predavanja so dobro obiskana in so odlično izhodišče za nadaljnjo diskusijo med pravnimi strokovnjaki iz teorije in prakse. Dne 7. marca 2019 je dr. Andrej Ekart predaval o noveli ZIZ-L, njenih priložnostih in izzivih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Mobing državnih uradnikov

Jakob Demšar, 14.2.2019

Uprava

Jakob Demšar, Pravna praksa, 7/2019Najbednejša in najtragičnejša izmed vseh človeških slabosti je brez dvoma njegova popolna nesposobnost, da bi vnaprej predvidel dogodke, in ta slabost je v ostrem nasprotju z njegovimi številnimi darovi, veščinami in znanji. Taka nesposobnost je odnesla tudi ministra za kulturo Dejana Prešička, ker ne pozna mentalitete dolgoletnih uradnikov na ministrstvih, ki kot usedlina že desetletja dejansko vladajo in odločajo, in ker ni vedel za eno temeljnih maksim v državni upravi, da če hočeš preživeti, se moraš naučiti, kdaj odnehati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Nova Ljubljanska mediacijska pravila

mag. Marko Djinović, 14.2.2019

Civilni sodni postopki

mag. Marko Djinović, Pravna praksa, 7/2019V zadnjih nekaj letih je večina vodilnih arbitražnih institucij mediaciji namenila pomembnejše mesto v svojem instrumentariju alternativnega reševanja sporov. Med njimi so denimo stockholmski SCC, londonski LCIA, pariški ICC, dunajski VIAC, milanski CAM in drugi. Tej skupini se je letos pridružila tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije z novimi mediacijskimi pravili, poimenovanimi Ljubljanska mediacijska pravila (v nadaljevanju LMP), ki so pričela veljati 1. januarja 2019 in jih predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Čezmejni vodonosnik - vir konfliktov ali priložnost za sodelovanje

Polona Dovečar, 7.2.2019

Varstvo okolja

Polona Dovečar, Pravna praksa, 5-6/2019Podzemna voda je naš najpomembnejši naravni življenjski vir, ki se mora obnavljati. Nanj ne moremo vplivati z orodji niti z umetno inteligenco ne. Brez nje ne bi bilo življenja na našem planetu. Podzemna voda lahko postane razlog za spore in konflikte, še posebej kadar govorimo o podzemnih vodah med dvema državama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Nacionalna kriminološka konferenca "Nasilje, kultura in kapitalizem"

Marko Drobnjak, 17.1.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Marko Drobnjak, Pravna praksa, 3/2019Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ali novi Zakon o športu spodkopava temeljna načela delovne zakonodaje

Dušak Matija, Fajdiga Mohor, Stare Katja, 23.8.2018

Šport in organizacije, Delovna razmerja

Matija Dušak, Mohor Fajdiga, Katja Stare, Pravna praksa, 30-31/2018V juniju 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu (ZŠpo-1), ki je nadomestil skoraj dve desetletji star Zakon o športu. Zakonodajalec je poleg mnogih drugih obsežnih sprememb na novo uredil tudi področje zaposlovanja v športu, ki se v določenih delih močno razlikuje od ureditve, kot jo poznamo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Članek se osredotoča na omenjene razlike in izpostavlja problematičnost nove ureditve z delovnopravnega vidika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Distinkcija med dejavnostjo in enkratnim oziroma občasnim poslom

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 23.8.2018

Davki občanov in dohodnina

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 30-31/2018Distinkcija med posameznim, enkratnim oziroma občasnim poslom na eni strani in opravljanjem ekonomske oziroma podjetniške dejavnosti na drugi strani je pomembna zaradi vprašanja sistemske obdavčitve fizičnih oseb. Gre za zlasti v zadnjem času aktualno problematiko, ki je sicer v našem sistemu prisotna že od spremembe dohodninske zakonodaje leta 2005, ko je bila v davčno ureditev prvič vpeljana razlika med dejavnostjo in enkratnim poslom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (1. del)

Demšar Urša, Drole Vid, Fajdiga Mohor, Kimovec Anže, Samobor Ana, 19.7.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Urša Demšar, Vid Drole, Mohor Fajdiga, Anže Kimovec, Ana Samobor, Pravna praksa, 28-29/2018Dne 22. junija 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov (GS OZN) sprejela resolucijo št. 71/292, s katero je na Meddržavno sodišče (Sodišče) naslovila prošnjo za svetovalno mnenje. Vprašanji, ki ju je postavila, zadevata primer dolgoletnega spora med Mavricijem in Združenim kraljestvom (ZK). Navedeni spor sega v čas dekolonizacije in se nanaša na vprašanje suverenosti nad otočjem Chagos ter na položaj njegovih prebivalcev, ki so jih Britanci prisilno izgnali z otočja. Tako so naredili prostor za ameriško vojaško bazo, ki je še danes ena ključnih geostrateških točk v regiji. Zadeva je pritegnila zanimanje študentov Pravne fakultete v Ljubljani, ki smo na pobudo profesorice dr. Veronike Fikfak z Univerze v Cambridgeu napisali memorandum, katerega skrajšano vsebino bomo predstavili v dveh delih. Začetek bo namenjen predstavitvi dejanskega stanja. V nadaljevanju se bomo posvetili problemom, s katerimi se bo moralo soočiti Sodišče, in podali odgovor na vprašanje (a), ki ga je postavila GS OZN. Zaradi obširnosti zadeve bo možna rešitev vprašanja (b) predstavljena v članku, ki bo objavljen v naslednji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Družinsko pravo, druga, spremenjena in dopolnjena izdaja

dr. Gregor Dugar, 14.6.2018

Kultura in umetnost

dr. Gregor Dugar, Pravna praksa, 23/2018Julija 2017 je pri založbi Uradni list RS izšla druga, spremenjena in dopolnjena izdaja monografije Družinsko pravo avtorice dr. Barbare Novak, redne profesorice na PF Univerzi v Ljubljani. Družinski zakonik (DZ), sprejet 21. marca 2017, se bo začel v celoti uporabljati 15. aprila 2019, zato se bodo pred tem rokom začeti postopki končali še po starem zakonu. V vmesnem času pa ni le koristno, temveč je nujno imeti pri roki posodobljeno knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Avtor proti SAZAS

dr. Eneja Drobež, 12.4.2018

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 14/2018Slovenska sodišča so obravnavala že več kot 2.000 sporov, v katerih so kolektivne organizacije od uporabnikov zahtevale plačilo nadomestila za predvajanje glasbe oziroma njenih posnetkov. V tej zadevi pa je Vrhovno sodišče RS prvič obravnavalo avtorjev tožbeni zahtevek na plačilo nadomestil, ki jih je zanj zbrala kolektivna organizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kreditna pogodba, vezana na švicarski frank, ni nična

dr. Eneja Drobež, 22.2.2018

Banke in hranilnice

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 7-8/2018Tožnica je občina, toženka pa banka, dejavna na področju financiranja oseb javnega prava. Pravdni stranki sta od leta 2002 v poslovnem razmerju. Konec junija 2007 sta imeli sklenjenih šest posojilnih pogodb v skupni vrednosti več kot 20 milijonov evrov, med njimi tudi posojilo št. 54 z dne 4. septembra 2002 s fiksno obrestno mero 4,40 odstotka oziroma spremenljivo obrestno mero, če euribor zraste nad 6 odstotkov. Od aprila 2007 sta se pogajali o prestrukturiranju kreditnega portfelja. Toženka je tožnici predstavila tri možnosti, med njimi financiranje v švicarskih frankih s fiksno nizko obrestno mero (digiswiss) in financiranje s še nižjo fiksno obrestno mero 3,99 odstotka, dokler referenčni tečaj CHF/EUR ne pade pod vrednost 1,43 (franka za en evro). Pod to vrednostjo pa bi bila v prvih 20 letih vračanja kredita določena spremenljiva obrestna mera, katere višina bi bila odvisna od gibanja menjalnega tečaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po ZPP-E: petnajst ali trideset dni?

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 2/2018Le nekaj mesecev po pričetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) so v praksi nastopile prve težave. Pojavilo se je namreč vprašanje, kako razlagati določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v povezavi z določitvijo pritožbenega roka in roka za odgovor na pritožbo (slednji je odvisen od prvega). Praksa prvostopenjskih sodišč je različna. Nekatera določajo petnajstdnevni, druga pa tridesetdnevni rok za pritožbo. Ker tako ravnanje ne škoduje le pravdnim strankam (posega v njihovo ustavno pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva), temveč ogroža temelje ustavne ureditve (posega v načelo pravne varnosti in zaupanja državljanov v sodstvo), bi bilo na tem področju treba čim prej zagotoviti enotno sodno prakso oziroma doseči ustavnoskladno razlago omenjene določbe. V prispevku bom predstavila pogled na razloge, ki vodijo v različno tolmačenja zakonske norme, in razmišljala o tem, kako čim prej doseči enotno sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Vpliv spremembe spola na družinska razmerja

dr. Eneja Drobež, 11.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 1/2018Pravno ureditev spremembe spola v ZR Nemčiji ureja Zakon o transseksualcih z dne 10. septembra 1980 (Gesetz über die Änderung der Vornamen und die Feststellung der Geschlechtszugehörigkeit in besonderen Fällen: Transsexuellengesetz - TSG). Zakon je po prvotni ureditvi zahteval, da mora oseba, ki želi spremeniti spol, pred tem izgubiti sposobnost nadaljnjega razmnoževanja (se pustiti sterilizirati). S tem naj bi se onemogočilo, da bi kasneje lahko rodila otroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Le še dopuščena revizija v delovnih in socialnih sporih - ali bi nas moralo skrbeti?

mag. Biserka Kogej Dmitrovič, 16.11.2017

Sodišča, Civilni sodni postopki

mag. Biserka Kogej-Dmitrovič, Pravna praksa, 44/2017Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je korenito posegla tudi v postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, tako v individualnih in kolektivnih delovnih sporih kot tudi v socialnih sporih. Znano je, da je postopek v teh sporih urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki pa napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ZDSS-1 nima posebnih določb, in sicer neposredno v individualnih delovnih in socialnih sporih ter smiselno v kolektivnih delovnih sporih. Od uveljavitve novele ZPP-E, s katero je črtana posebna ureditev revizije v delovnih in socialnih sporih, tako v slednjih velja ureditev revizijskega postopka po ZPP, torej le še dopuščena revizija, in ne več dovoljena, kot je bilo to določeno doslej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Izvrševanje 11. člena ZUPPJS16 v praksi

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 16.11.2017

Plače v negospodarstvu, Uprava

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 44/2017Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Veliki kongres javnega naročanja - jesen 2017

Klemen Drnovšek, 26.10.2017

PRORAČUN

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 41-42/2017Družba IUS SOFTWARE (GV Založba) je 18. in 19. septembra 2017 organizirala Veliki kongres javnega naročanja. Na kongresu so sodelovali priznani predavatelji, ki se z javnim naročanjem srečujejo na različnih področjih dela, njihovi prispevki pa so bili tudi tokrat zbrani in izdani v posebnem konferenčnem zborniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Odvetnik je upravičen tudi do plačila za dejanje, ki ga ni opravil

dr. Eneja Drobež, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 41-42/2017Za lažje razumevanje dejanskega stanja, ki je bilo izhodišče spora v tej zadevi, bom naprej na kratko orisala revizijski postopek pred nemškim Zveznim sodiščem (Bundesgerichtshof - BGH). Revizijo je mogoče vložiti samo po odvetniku, ki je registriran pri BGH - trenutno ta pogoj izpolnjuje samo 43 nemških odvetnikov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 21 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(509)

Leto objave

2019(12) 2018(9) 2017(18) 2016(19)
2015(22) 2014(29) 2013(29) 2012(33)
2011(32) 2010(17) 2009(17) 2008(17)
2007(19) 2006(7) 2005(6) 2004(16)
2003(13) 2002(12) 2001(14) 2000(12)
1999(8) 1998(7) 1997(22) 1996(49)
1995(28) 1994(6) 1993(14) 1992(11)
1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov