O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ali javnonaročniška zakonodaja spreminja obligacijska določila gradbene pogodbe?

mag. Maja Potočnik, 5.11.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 42-43/2015Vsak prekaljen inženir gradbeništva ve, da v primeru gradbene pogodbe z določitvijo cene na enoto stranki ob sklenitvi pogodbe ne moreta z gotovostjo določiti končne cene izvedbe gradnje, saj je ta odvisna od dejansko izvedenih količin. Potem pa pridejo "strokovnjaki s področja javnega naročanja" in jim hitijo razlagati, da je treba za vse odmike od ocenjenih količin iz popisa del obvezno izvesti postopek javnega naročanja in skleniti aneks k pogodbi. Logika za takim stališčem naj bi bila, da je ob sklenitvi pogodbe v postopkih javnega naročila znan pogodbeni znesek in da se s povečanjem količin spremeni tudi ta pogodbeni znesek, zaradi česar pride do povečanja cene in obveznega postopka javnega naročila. Pa to res drži?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Postopek s pogajanji: 28. ali 29. člen ZJN-2?

Potočnik Maja, Prebil Maja, 16.4.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 15/2015Če naročnik v enem od transparentno objavljenih postopkov javnega naročanja ne dobi popolne ponudbe, lahko za oddajo istega javnega naročila uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ker pa je ta izjema od splošnega načela transparentnosti javnega naročanja urejena tako v 1. točki prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) kot tudi v 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, se postavlja vprašanje, katero pravno podlago uporabiti. Tako 28. kot tudi 29. člen ZJN-2 določata pogoje, kdaj naročnik lahko izbere postopek s pogajanji, pri čemer 28. člen ZJN-2 določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji po predhodni objavi, 29. člen ZJN-2 pa določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji brez nje. Kaj se zgodi, ko prejete ponudbe nimajo istovrstne oblike nepopolnosti, temveč so nekatere neprimerne, druge nepravilne, spet tretje nesprejemljive? Ali je tudi v tem primeru mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, kar je v Sloveniji postala splošna praksa na področju javnih naročil? Ali je pravilna praksa naročnikov, da lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabijo ne glede na raznolikost oblik nepopolnosti prejetih ponudb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

FIDIC v. ZJN-2

mag. Maja Potočnik, 9.4.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 14/2015V slovenskem pravu javnih naročil velja pravilo, da dodatnih gradbenih del in dodatnih storitev, ki so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev ter ki niso bile vključene v prvotno javno naročilo, ni mogoče oddati brez izvedbe postopka javnega naročanja. Če bi bile dodatne gradnje ali dodatne storitve naročene brez izvedbe novega postopka javnega naročanja, bi šlo za nedovoljeno spremembo predmeta javnega naročila, ki je sankcionirana kot prekršek, ter posledično ničnost tako sklenjene pogodbe ali aneksa k pogodbi. Nadalje je splošno sprejeto tudi stališče, da je dodatne gradnje in dodatne storitve po postopku s pogajanji brez predhodne objave mogoče oddati zgolj izjemoma. Naročniki so se (že skoraj) sprijaznili s stališčem, da aneksov pri javnih naročilih, pri katerih je cena dogovorjena kot ključ na roke, ni dovoljeno sklepati. Ko pa je med naročnikom in izvajalcem sklenjena ena od pogodb FIDIC, vse to kar naenkrat ne drži več. Ali med pogodbami FIDIC in splošnimi pravili javnega naročanja obstaja kolizija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu

mag. Maja Potočnik, 15.1.2015

Kultura in umetnost

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 2/2015Javno-zasebno partnerstvo je v naši državi še vedno zapostavljeno in slabo razumljeno pravno področje, in to kljub temu, da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) velja že vse od leta 2006. Razlogov za to ni mogoče iskati v pomanjkanju interesa zasebnih vlagateljev za vlaganje v projekte, ki so v javnem interesu, temveč predvsem v pomanjkanju dobrih primerov iz prakse ter nezadostnem razumevanju strokovne javnosti, kaj pravzaprav pomeni javno-zasebno partnerstvo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(4)

Leto objave

< Vsi
2015(4)
> Januar(1) > April(2) > November(1)

Področja

3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov