O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ali javnonaročniška zakonodaja spreminja obligacijska določila gradbene pogodbe?

mag. Maja Potočnik, 5.11.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 42-43/2015Vsak prekaljen inženir gradbeništva ve, da v primeru gradbene pogodbe z določitvijo cene na enoto stranki ob sklenitvi pogodbe ne moreta z gotovostjo določiti končne cene izvedbe gradnje, saj je ta odvisna od dejansko izvedenih količin. Potem pa pridejo "strokovnjaki s področja javnega naročanja" in jim hitijo razlagati, da je treba za vse odmike od ocenjenih količin iz popisa del obvezno izvesti postopek javnega naročanja in skleniti aneks k pogodbi. Logika za takim stališčem naj bi bila, da je ob sklenitvi pogodbe v postopkih javnega naročila znan pogodbeni znesek in da se s povečanjem količin spremeni tudi ta pogodbeni znesek, zaradi česar pride do povečanja cene in obveznega postopka javnega naročila. Pa to res drži?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Postopek s pogajanji: 28. ali 29. člen ZJN-2?

Potočnik Maja, Prebil Maja, 16.4.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 15/2015Če naročnik v enem od transparentno objavljenih postopkov javnega naročanja ne dobi popolne ponudbe, lahko za oddajo istega javnega naročila uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ker pa je ta izjema od splošnega načela transparentnosti javnega naročanja urejena tako v 1. točki prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) kot tudi v 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, se postavlja vprašanje, katero pravno podlago uporabiti. Tako 28. kot tudi 29. člen ZJN-2 določata pogoje, kdaj naročnik lahko izbere postopek s pogajanji, pri čemer 28. člen ZJN-2 določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji po predhodni objavi, 29. člen ZJN-2 pa določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji brez nje. Kaj se zgodi, ko prejete ponudbe nimajo istovrstne oblike nepopolnosti, temveč so nekatere neprimerne, druge nepravilne, spet tretje nesprejemljive? Ali je tudi v tem primeru mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, kar je v Sloveniji postala splošna praksa na področju javnih naročil? Ali je pravilna praksa naročnikov, da lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabijo ne glede na raznolikost oblik nepopolnosti prejetih ponudb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

FIDIC v. ZJN-2

mag. Maja Potočnik, 9.4.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 14/2015V slovenskem pravu javnih naročil velja pravilo, da dodatnih gradbenih del in dodatnih storitev, ki so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev ter ki niso bile vključene v prvotno javno naročilo, ni mogoče oddati brez izvedbe postopka javnega naročanja. Če bi bile dodatne gradnje ali dodatne storitve naročene brez izvedbe novega postopka javnega naročanja, bi šlo za nedovoljeno spremembo predmeta javnega naročila, ki je sankcionirana kot prekršek, ter posledično ničnost tako sklenjene pogodbe ali aneksa k pogodbi. Nadalje je splošno sprejeto tudi stališče, da je dodatne gradnje in dodatne storitve po postopku s pogajanji brez predhodne objave mogoče oddati zgolj izjemoma. Naročniki so se (že skoraj) sprijaznili s stališčem, da aneksov pri javnih naročilih, pri katerih je cena dogovorjena kot ključ na roke, ni dovoljeno sklepati. Ko pa je med naročnikom in izvajalcem sklenjena ena od pogodb FIDIC, vse to kar naenkrat ne drži več. Ali med pogodbami FIDIC in splošnimi pravili javnega naročanja obstaja kolizija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju

Potočnik Maja, Prebil Maja, 24.7.2014

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 29-30/2014Zakonodajalec je z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E), ki so začele veljati 16. aprila 2014, določil pravno podlago za sprejetje podzakonskega akta Vlade, s katerim se podrobneje uredijo finančna zavarovanja pri javnem naročanju. Dne 26. junija 2014 je Vlada izdala Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, ki določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Aneksi h gradbenim pogodbam in pogodbam o izvedbi storitev z vidika prava javnega naročanja

mag. Maja Potočnik, 12.6.2014

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 23/2014Malo je projektov, pri katerih po sklenitvi gradbene pogodbe ali pogodbe o izvedbi storitev med naročnikom in izbranim ponudnikom v času trajanja pogodbe ne bi prišlo do potrebe po taki ali drugačni spremembi pogodbe. Najpogosteje gre za vprašanje, kako urediti naročilo dodatnih del ali storitev, kako je s podaljšanjem pogodbenega roka in z menjavo podizvajalcev v fazi izvedbe pogodbe. Vsi naročniki s področja energetike imajo še dodatno specifiko, da so bili z Uredbo o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje uvrščeni na informativni seznam naročnikov oziroma zavezancev za javna naročila po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Preden so postali zavezanci za javna naročila, so imeli sklenjene številne gradbene pogodbe in pogodbe o izvedbi storitev, za katere se zdaj poraja vprašanje, kako je s sklepanjem aneksov k tem pogodbam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Reference v pravu javnih naročil

Potočnik Maja, Prebil Maja, 7.11.2013

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 42-43/2013Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel naročilo, v obsegu in kakovosti, ki sta primerljiva novemu javnemu naročilu, za katerega ponudnik oddaja ponudbo. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno izvedel, je mogoče utemeljeno oziroma upravičeno sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le tako mogoče upravičeno sklepati, da bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Kako in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Ali se ponudnik lahko sklicuje na zmogljivosti tretjih, na primer svojih podizvajalcev? Ali posamezna referenca lahko "pripada" več gospodarskim subjektom? Ali naročnik v javnem naročilu lahko zahteva, da predmet javnega naročila izvaja zgolj nekdo, ki je v preteklosti že izvedel dela, ki so primerljiva predmetu javnega naročila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Novela ZPVPJN ali kako vsaka nova vlada spremeni takse za vložitev revizijskega zahtevka

mag. Maja Potočnik, 29.8.2013

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2013Ko je med pogovorom s kolegom razprava nanesla na prvo spremembo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki je bila v Uradnem listu RS objavljena 26. julija 2013, mi je ta mimogrede omenil, da je bila sprememba pričakovana in logična, saj vsaka leva vlada revizijske takse močno poviša, vsaka desna vlada pa jih ponovno zniža. To se v Sloveniji očitno nikomur ne zdi nič neobičajnega, enako, kot ni nič neobičajnega, da je zmožnost pravnega varstva v pravu javnih naročil pogojena s tem, koliko ima posamezni gospodarski subjekt pod palcem. Brez vrednostnih sodb do dela politikov bi rada izrazila željo, da bi moja generacija mladih pravnikov svojo poklicno kariero razvijala v državi, v kateri naše delo ne bi bilo odvisno od hipnih muhastih odločitev vladajoče elite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Praktična vprašanja neposrednih plačil podizvajalcem v javnem naročanju

Potočnik Maja, Križanec Uroš, 24.1.2013

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Uroš Križanec, Pravna praksa, 3/2013Dejstvo, da Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) določa obvezna plačila podizvajalcev, je splošno znano tako med naročniki kot tudi med ponudniki in podizvajalci. Zaplete pa se takoj, ko dejansko stanje odstopi od ustaljenega: če glavni izvajalec ne priznava terjatve ali celotne terjatve podizvajalca, če ima izpolnitev podizvajalca napake, če so med glavnim izvajalcem in podizvajalcem dogovorjena zadržana sredstva in celo če glavni izvajalec pred prejemom plačila naročnika poplača podizvajalce. Težave pri reševanju takih vprašanj, ki so v praksi pogosta in tudi običajna, kažejo na nerazumevanje instituta neposrednega plačila podizvajalcem. Glede na to, da se v zvezi s pravno naravo tega instituta ne more poenotiti niti pravna stroka, subjektom, ki jih predmetni institut prizadeva, ne preostane nič drugega, kot da poiščejo konkretne odgovore na konkretna vprašanja, kar je tudi namen tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Razveljavitev kogentnega pogoja po ZJN-2

mag. Maja Potočnik, 22.11.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 45/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2C) je uvedel nov, kogentni pogoj, ki so ga morali izpolniti ponudniki, ki so želeli v postopkih javnih naročil oddati popolno ponudbo. Nanašal se je na nevpletenost članov poslovodstva ali nadzornih organov ponudnika v poslovodne in nadzorstvene funkcije v družbah, zoper katere je bil v zadnjih dveh letih pred oddajo ponudbe uveden postopek, povezan z insolventnostjo. Javni naročniki so morali iz postopkov javnega naročanja izločati ponudnike, če so člani njihovega poslovodstva ali nadzornega organa, zakoniti zastopniki ali lastniki z več kot 25-odstotnim deležem podjetja v preteklih dveh letih opravljali eno teh funkcij v kateremkoli podjetju, zoper katero je bil začet postopek stečaja, prisilne poravnave ali prisilne likvidacije. Tej noveli je sledila še novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E), ki je prav tako določila, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe ne more biti, kdor je član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden od postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Izvajanje javnega razpisa za računovodske storitve

mag. Maja Potočnik, 12.10.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2012Na šoli trenutno izvajamo javni razpis za računovodske storitve. • Ali med dokazili za priznanje sposobnosti ponudnikov lahko zahtevamo potrdilo o preizkušenem računovodju Slovenskega inštituta za revizijo ali je dovolj izpis iz seznama Centra za razvoj javnih financ? Med tehničnimi zahtevami je tudi dnevna prisotnost na naši lokaciji, pri čemer je plačilo takšno, kakršno delavcu računovodji pripada po sistematizaciji delovnih mest za računovodstvo. • Kako je z opravljam dela na naši lokaciji za druge naročnike (uporaba papirja, naših osnovnih sredstev itd.)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Ali potrebujemo novelo Zakona o javnem naročanju?

mag. Maja Potočnik, 4.10.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 38/2012Slovenci smo rekorderji iz spreminjanja zakonodaje s področja javnega naročanja. V vladnem postopku je še ena novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D). Vsebuje ne samo redakcijske popravke, temveč tudi nekaj novih rešitev in ureditev, ki bodo vnovič sprožile celoten postopek navajanja na spremembo zakonodaje s področja javnih naročil: nova izobraževanja s področja javnega naročanja, nove napake naročnikov v razpisnih dokumentacijah, nove poskuse uspešnih revizijskih zahtevkov ponudnikov in celo nove prekrške za kršitev določb zakonodaje s tega področja. Včasih se ne moremo izogniti občutku, da se javnonaročniška zakonodaja spremeni vsakič, ko ima nekdo pet minut časa, da posluša o težavah, ki nastanejo pri izvajanju javnih naročil. Žal pa spremembe zakonodaje teh težav ne odpravljajo, temveč jih samo še poglabljajo, saj naročniki in ponudniki vseh sprememb ne dohajajo, še manj pa jih sprejemajo in ponotranjijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Kaj nam prinaša tretja novela Uredbe o zelenem javnem naročanju?

mag. Maja Potočnik, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 35/2012Dne 13. decembra 2011 je bila v Uradnem listu RS objavljena Uredba o zelenem javnem naročanju, ki se uporablja od 13. marca 2012 dalje. Dne 9. marca 2012, še pred začetkom njene uporabe, je bila objavljena prva sprememba, še ena je bila objavljena 30. marca 2012, zadnja sprememba pa je čisto sveža, saj je bila objavljena 24. avgusta 2012. Glede na težko pričakovano spremembo meril, ki se nanašajo na avtobusne prevoze, je bila zadnja novela objavljena prepozno, saj številne občine in osnovne šole niso mogle pravočasno izpeljati javnega naročila za šolske prevoze za šolsko leto 2012/2013. Poleg tega pa ostaja grenak priokus tudi zaradi dejstva, da slovenski zakonodajalec potrebuje več časa kot druge države članice EU, da sprejme neki predpis, ki ga zahteva zakonodaja EU, nato pa se ta predpis spreminja hitreje, kot ga lahko uporabniki preučijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Sosporništvo pri vlaganju revizijskih zahtevkov

mag. Maja Potočnik, 30.8.2012

PRORAČUN, Upravni postopek in upravne takse

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2012V civilnih in gospodarskih pravdah je situacija, ko je hkrati toženih več strank ali ko tožbo vloži več tožečih strank, katerih tožbeni zahtevki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko stanje in pravno podlago, razmeroma pogosta. Pogostosti takih zahtevkov botruje predvsem ekonomski interes. Več vloženih tožb pomeni več stroškov s sodnimi taksami, z izvedbo pravdnega postopka in z odvetniškimi storitvami. Glede na dejstvo, da 13. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa smiselno in subsidiarno uporabo pravdnega postopka, tudi pri vlaganju revizijskih zahtevkov v pravu javnih naročil ne bi smelo biti večjih težav s sosporništvom. Pa ni tako, saj ima Državna revizijska komisija na to vprašanje povsem svoj, s pravili pravdnega postopka nepovezan pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Zeleno javno naročanje

Ferk Boštjan, Kašnik Branko, Potočnik Maja, 10.5.2012

PRORAČUN

Boštjan Ferk, Branko Kašnik, mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 18/2012Zeleno javno naročanje je trend, tako v EU kot tudi v Sloveniji. Pri tem ne gre toliko za posledico spreminjanja normativnega okvirja in političnih smernic, ki poudarjajo trajnostni in okolju prijazen razvoj, ampak predvsem za vpliv splošnih trendov potrošništva na sistem javnega naročanja. Eko, bio, zeleno, reciklirano, energijsko varčno itd. so oznake izdelkov široke porabe, ki jih lahko uvrstimo v okvir tega, kar javni sektor pojmuje kot zeleno javno naročanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Plačila podizvajalcem na projektih, pridobljenih z izvedbo javnih naročil

Potočnik Maja, Karin Julij, 10.3.2011

PRORAČUN, Obligacije

Maja Potočnik, Julij Karin, Pravna praksa, 9/2011Z novelo Zakona o javnih naročilih (ZJN-2B) so začele veljati poostrene določbe, ki se nanašajo na neposredna plačila podizvajalcem na projektih, pridobljenih z izvedbo javnih naročil, hkrati pa Vlada še ni sprejela nove Uredbe, s katero bi natančneje določila pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem, kot to določa isti zakon. Tako v vmesnem času velja stara Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (v nadaljevanju Uredba), ki pa ne le drugače kot ZJN-2 opredeljuje pojem podizvajalca, temveč je tudi v neskladju z drugimi kogentnimi določbami ZJN-2. S tem je na številna odprta vprašanja v zvezi z neposrednim plačevanjem podizvajalcem mogoče odgovoriti zgolj na teoretični ravni in za uporabo v vsakem konkretnem primeru posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄6-7

Institut dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v praksi

mag. Maja Potočnik, 11.2.2010

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 6-7/2010Institut dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila1 daje možnost ponudniku, ki z odločitvijo o oddaji javnega naročila ni bil izbran, da od naročnika zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je naročnik dolžan natančneje navesti prednosti sprejete ponudbe in razloge ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄46

Pasti predloga novele ZJN-2

mag. Maja Potočnik, 26.11.2009

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 46/2009Na spletnih straneh Ministrstva za finance je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju,1 katerega glavni cilj naj bi bila uskladitev zakonodaje s področja javnega naročanja z Direktivo št. 2007/66/ES o spremembi direktiv Sveta št. 89/665/EGS in št. 92/13/EGS gle...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Poslovna skrivnost pri vpogledih v ponudbe konkurenčnih ponudnikov

Maja Potočnik, 12.11.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Maja Potočnik, Pravna praksa, 44/2009Postopki oddaje javnih naročil so že po poimenovanju javni, zaradi česar je faza izbire najugodnejšega ponudnika podvržena večjemu nadzoru in zakonskemu normiranju, kot to sicer velja za sklepanje poslov v zasebnem sektorju. Po izdaji odločitve o oddaji naročila imajo ponudniki, ki jim javno naročil...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Kazenske takse pri revizijskih zahtevkih bi bilo treba odpraviti

Maja Potočnik, 14.5.2009

PRORAČUN

Maja Potočnik, Maja Potočnik, Pravna praksa, 19/2009Ustavno sodišče je 2. aprila sprejelo odločbo številka U-I-238/07-52, v kateri je odločilo, da je določba o zaračunavanju dodatnih (kazenskih) taks v primeru zavrnitve revizijskega zahtevka pred Državno revizijsko komisijo v nasprotju z Ustavo. Tako je korigiralo največjo spremembo zadnje novele Zak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Način dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe

Maja Potočnik, 2.4.2009

PRORAČUN

Maja Potočnik, Maja Potočnik, Pravna praksa, 13/2009O novem institutu formalno nepopolne ponudbe je bilo napisanih že več strokovnih člankov, ki v glavnem obravnavajo dopustne dopolnitve ponudb po roku za oddajo ponudb.1 Precej praktičnih problemov pa izvira tudi iz procesnih vprašanj o tehniki in izvedbi postopka dopolnjevanja formalno nepopolnih po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄33

Odprava računskih napak v ponudbenih dokumentacijah

Maja Potočnik, 30.8.2007

Proračun

, Pravna praksa, 33/2007univ. dipl. pravnica, odvetniška pripravnica, Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc & partnerji Državna revizijska komisija je izdala sklep, ki se nanaša na možnost odprave računskih napak v ponudbeni dokumentaciji v skladu z novo zakonodajo s področja javnega naročanja.[O]1 V njem je zavzela stal...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄27

Praktični vidiki uveljavitve portala javnih naročil

Potočnik Maja, Erjavec Marjeta, 12.7.2007

Proračun

Maja Potočnik, Pravna praksa, 27/2007univ. dipl. pravnica, odvetniška pripravnica, Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc & partnerji Na spletni strani (www.enarocanje.si) 26. junija 2007 je bil vzpostavljen Portal javnih naročil, ki je v skladu z zakonodajo na področju javnega naročanja spletni informacijski portal ministrstva, pristoj...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(23)

Leto objave

2019(1) 2015(3) 2014(2) 2013(3)
2012(6) 2011(1) 2010(1) 2009(4)
2007(2)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.3. PRORAČUN

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov