O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 7
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 159)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Marljiveži

Tomaž Pavčnik, 6.10.2016

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2016V šoli niso bili redki postavljači, ki so se pred vsakim testom ustili, kako malo so se učili. To so storili z zaigranim jadikovanjem, češ, koliko časa jim je vzelo učenje - a ključen je bil številčni podatek, ki so ga pridali. Oh, ta pregledna matematika, celih dvajset minut sem se jo moral guliti! To neiskreno držo so skozi leta in stopnje izobraževanja le še mojstrili - a še vedno so bili prozorni. Čeprav se takšna hvala pri študioznem pristopu res že precej pod mizo val'a, se delež postavljačev niti na fakulteti ni bistveno zmanjšal. Zahtevni izpiti so jim vzeli že po cel dan, trojčki in peterčki morda cel vikend ali teden. Nekateri so jim prikimavali, drugi so molčali, skoraj nihče pa se ni postavil s tem, da je trdo in poglobljeno delal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Problemi formalizma - drugič (meje uradnega preizkusa)

Tomaž Pavčnik, 16.6.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24/2016Tokrat bom nadaljeval tam, kjer sem končal prejšnjo kolumno. Procesni zakoni bolj ali manj strogo določajo, kaj sodišče mora in česa ne sme početi po uradni dolžnosti. Meje uradnega preizkusa so tipičen primer formalnosti, ko se sodišče z vsebino ne sme ukvarjati - če pa jo slučajno uzre, mora pred njo mižati. Tak formalizem je načeloma dopusten zato, da so postopki sploh lahko učinkoviti. Če znova vpeljem tudi lika razburjenega laika na eni in zadrtega ali duševno lenega pravnika na drugi strani, bo iz njunih tipičnih in pričakovanih odzivov jasno, da obseg in ostrina formalizma tu nista neproblematična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Problemi formalizma

Tomaž Pavčnik, 5.5.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 18/2016Naslov se sliši učeno kot kakšna razprava, kar pa kolumna ni. Skoraj kot Problem vožnje po vesolju. A sami temi nista brez podobnosti: kakor je formalizem nujno zlo prava, je gravitacija osrednje mesto vožnje po vesolju. Željo po vožnji po vesolju sicer poganja ena od treh najbolj bistvenih človeških lastnosti. Poleg želje po iskanju bistva (smisla) in, drugič, gona po obstoju je to namreč, tretjič, prav ta (tudi erotična in zato samouničujoča) želja po odhajanju v neznano. Vendar pri razčlenjevanju problema vožnje po vesolju je ta človekova opredelilna lastnost samo gon in navdih. Gravitacija vesoljskih teles pa je tista konstanta, ki se ji reševanje problemov vožnje po vesolju ne more ogniti in je še manj zanikati. Z njo se ukvarja v želji po odkrivanju novih svetov. Na njej sloni in pade. Na tla ali pa v nenadzorovan prostor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Kompetentnost generacij(e)

Tomaž Pavčnik, 17.3.2016

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 11/2016"Nikoli nismo zlezli iz svojih otroških stvari, samo ves čas smo jim dajali druga imena." Če me ni naplahtal spomin, potem sem nekoč kolumno že uvedel z motom h Kovačičevim Otroškim stvarem. Njegove večrazsežne poante so tako pomembne, da se mi mnogokrat priklati v misli. Dostikrat me k temu napelje ravnanje drugih - tudi svetovno znanih - ljudi. Njihova dejanja v mislih pretvorim v igro hlačmanov ... Še večkrat pa se mi Kovačičev stavek prikliče, ko doživljam in premlevam lastno polzenje skozi tista desetletja, ki so mi namenjena za igro na tem okroglem odru/igrišču ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Nevarni droni t. i. etike

Tomaž Pavčnik, 4.2.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 5/2016Najprej o naslovu. Besedna zveza tako imenovano si najbolj uspešno utira pot v nizki politični govorici, ko govorec ne zna utemeljiti razlike med nečim, kar je pojmovno deklarirano, in tistim, kar v konkretni resničnosti je. O razliki zgolj namiguje, tako da se opre na to priročno berglo, kar mu omogoča nadaljnje verbalno drezanje in zamegljevanje. Te kontaminirane besedne zveze se je zato dobro izogibati. A vendar je kdaj neizogibna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Kronika prihodnosti

Tomaž Pavčnik, 10.12.2015

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2015Zanimivo je, kako to, da se v vsej poplavi novic in kvazinovic, ki nas prek elektronskih medijev kar dušijo, med njimi samimi ne vzpostavi konkurenčen boj, marveč smo deležni jezikovno popačenega kopiranja soap opere. Zanimivo je tudi, kako slabo širom po planetu deluje politični konkurenčni boj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Ugled in avtoriteta sodstva

Tomaž Pavčnik, 22.10.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 41/2015V začetku oktobra sem na odvetniških dnevih sodeloval pri okrogli mizi o svobodi izražanja odvetnikov v sodni dvorani in izven nje. Že med pripravami in tudi pozneje med samim dogodkom sem sam pri sebi trčil ob izmuzljivost pojma"ugled in avtoriteta sodstva". V resnici gre - in že tu se pokaže pojmovna nerazčiščenost - za dva (resda med seboj povezana) pojma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Diplomatski kič?

Tomaž Pavčnik, 3.9.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015Ena bolj estetskih prvin prava je v argumentu notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda. Ta argument nas pri ustvarjanju prava usmerja k temu, da bi pravo ne bilo zgolj zbirka poljudnih in okostenelih pravnih pravil, marveč organska celota, v kateri se ustrezno odražajo in medsebojno oplajajo tri pravno pomembne ravni: svet temeljnih vrednot, življenjska stvarnost in notranje zakonitosti normativnega hierarhičnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Izobraževanje

Tomaž Pavčnik, 9.7.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 27/2015S četrtim odstavkom četrtega poglavja Zakona o sodniški službi je izobraževanje sodnikov povzdignjeno v zakonsko pravico. Normiranje nečesa samoumevnega ima v tem primeru predvsem dve posledici. Prva je pozitivna, saj od države zahteva, da za zagotovitev te pravice, ki je nedvomno enako kot v sodnikovem tudi v javnem interesu, nameni potrebna denarna sredstva. Druga pa je negativna, saj vsako normiranje samoumevne vsebine v sebi skriva past birokratizacije z vsemi njenimi naravnimi in družbenimi razsežnostmi. Slednje koreninijo v dejstvu, da državni aparat postane ob sleherni obveznosti, ki mu jo nalaga pozitivno pravo, prvenstveno preokupiran s tem, da bo svojo nalogo upravičil navzven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gozd, drevesa, piksli, misli in besede

Tomaž Pavčnik, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, da kdo zaradi dreves ne vidi celotnega gozda, je večkrat uporabljen tudi za sodstvo. To navezavo večkrat priznava tudi sodstvo samo. Njegovo nadaljnjo razsežnost lahko razstremo, če ga dodatno zaostrimo še v drugo smer. Mar ni tako, da a priori ne vidimo ne gozda ne dreves, marveč le barvno gmoto točk pred seboj. Na dlani je, da gre pri zornem kotu gledanja vselej za interpretacijo. Te interpretacije novorojenec ni zmožen. Njegov pogled je pristno kaotičen in šele s časom se pod vplivom lastnega intelekta in civilizacijskih predpostavk priuči take ali drugačne interpretacije. Pri tem nekdo bolj in drugi manj živi v utvari, da njegov pogled ni plod interpretacije, marveč da sprejema stvarnost kot tako. A vendar stvarnost ni nič drugega kot kaos, ki mu po zdaj takih zdaj drugačnih merilih dajemo različne splošno sprejete oblike. Dovolj je, če si ogledujemo slike zvezdnih meglic v vseh mogočih barvnih tonih, ki so med seboj oddaljene na milijarde svetlobnih let, pa lahko spoznamo, kako daleč stran sta naš pogled in naša interpretacija videnega od resničnega, stvarnega objekta opazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Afera honorarji in kavza

Tomaž Pavčnik, 9.4.2015

Uprava, PRORAČUN

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2015Zgodba je razvpita in razgreta. Osrednje netivo ji dajejo tri dejanske okoliščine. Prva plaši z višino zneska. Za honorarje po avtorskih in podjemnih pogodbah naj bi bilo v zadnjih 11 letih plačano več kot milijardo evrov. Tudi druga okoliščina razburja predvsem z višino zneska: ministrica, ki je odšla, naj bi sama prejela več kot pol milijona evrov. Tretja okoliščina pa je način, na katerega nam je sel prinesel vse te informacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Ugled sodstva

Tomaž Pavčnik, 19.2.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 7-8/2015Na razgovoru pred Sodnim svetom me je podpredsednica med drugim vprašala, kaj bi storil za povečanje ugleda sodstva. To je eno tistih težkih, na videz zelo splošnih vprašanj, o katerih znaš nekaj povedati tudi naizust, ker pač tema ni tuja duševnemu svetu, po katerem se gibljejo tvoje misli. Vendar ... ker vprašanje spet ni takšno, da bi si ga sicer prav v tej obliki postavljal sam pri sebi, pri odgovoru nanj, ko si takole zaloten, hočeš ali nočeš improviziraš po svoji najboljši moči. Pri tem se giblješ po toposih, ki si si jih sam pri sebi že poprej razčistil, in skušaš ustvariti presežek, ki ga od tebe zahteva vprašanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa kot misel, Evropa kot kamen?

Tomaž Pavčnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015Prvega januarja 1986 sta se Evropski uniji pridružili Španija in Portugalska. Istega leta je v izvirniku izšel Saramagov roman Kameni splav (A jangada de pedra), ki ga od minulega leta naposled lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. V njem je zdaj že pokojni nobelovec (tako kot v Eseju o slepoti) uporabil znan in učinkovit literarni prijem. V izhodišče stvarnega sveta vneseš eno samo, a neizmerno pomembno fikcijsko predpostavko. To omogoča, da se roman nato razvija v skladu z nam znanimi, torej resničnimi naravoslovnimi in družboslovnimi zakonitostmi, a je učinek tako za avtorja kot tudi za bralca umetniško prvovrsten. Zadene nas njegova odpiljena fikcijska prvina, hkrati pa nam močneje, a povsem verodostojno govori o sodobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Spodmikanje in utrjevanje materialnih pravnih virov

Tomaž Pavčnik, 20.11.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2014Harari v svoji uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva med drugim provocira s tezo, da so vsi družbeni sistemi izmišljeni. Iz identičnih razlogov so tako izmišljene države, gospodarske družbe, banke, miti, religije, pravni sistem in tudi denar. Če vanje ne verjamemo, potem ne obstajajo. Pri vsem, kar presega spolnost, prehranjevanje in zadovoljevanje drugih bioloških potreb, gre torej za stvar vere, ne toliko posameznikove, marveč predvsem kolektivne (intersubjektivne).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Življenjskost prava

Tomaž Pavčnik, 28.8.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2014Ko se je razpravljalo o tem, ali so volitve lahko poleti, je Jurij Toplak izjavil: "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti." No, vreme mu je na neki način pritrdilo ali pa ga demantiralo, kakor se vzame. Poletja namreč letos kar ni bilo, volitve pa so bile izvedene nekje med pomladjo in jesenjo. Šalo na stran. Ta njegova izjava me je splašila in mi sploh ni bila všeč. Življenje na svetu namreč ni zaradi prava, marveč velja obratno, da je pravo na svetu zaradi življenja. To ne pomeni, da prava, vsakič ko nam tako veleva življenje, preprosto ne upoštevamo. A vselej, ko upoštevamo pravo, mu hkrati šele dajemo vsebino. Ni življenje tisto, ki se rojeva iz prava, marveč je pravo tisto, ki se rojeva iz življenja. Pravo mora biti zato vsebinsko takšno, da življenju dopusti biti nad njim. Življenje in pravo morata sobivati. Temu se z drugo besedo reče svoboda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Veš, da moraš biti iskren

Tomaž Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Spominjam se izjav, ki sta ju ob eni od okroglih obletnic 57. številke Nove revije dala Spomenka Hribar in Ivan Urbančič, oba akterja tistega intelektualno lepega časa v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Hribarjeva je dejala, da je bilo tedaj osvobajajoče to, da so stvari končno poimenovali s pravimi besedami. Urbančič pa, da pomeni biti svoboden že to, da se za svobodo začneš boriti, in da se je tedaj zgodilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Ali je do ustave mogoče biti čustven?

Tomaž Pavčnik, 22.5.2014

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20/2014Naslovno vprašanje, ki je namerno provokativno in zgolj na prvi pogled tudi larpurlartistično, v resnici razkriva diametralno nasprotne poglede, ki jih imamo pravniki na pravo. Ti nasprotni pogledi v svojem najglobljem bistvu vplivajo tudi na n
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

O srednjeveških zidovih in posvetovalnih zapisnikih

Tomaž Pavčnik, 10.4.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2014V zadevi Grims proti Mladini glasovanje senata ni bilo soglasno. Da se ne bo kdo zbal: o vsebini zadeve tu ne bom prav nič razpravljal. To bi bilo v resnici neprimerno in glede na delno naravo odločitve tudi nezakonito (drugi odstavek 38. člena Zakona o sodniški službi). Tisto, kar me tu zanima, je spodbujeno z nekaterimi javnimi in kuloarskimi odzivi na samo dejstvo, da je bil izid glasovanja v odločbi obelodanjen. In še naprej: seveda ne bom razpravljal o konkretnem glasovanju, marveč o problemu javnega glasovanja na splošno. Podton odzivov je mogoče strniti v splošno vprašanje: kaj se vendar grejo? Odgovor na splošno vprašanje, kaj se gre senat, ki razkrije izid glasovanja, je po mojem prepričanju izrazito praven. Gre se tisto, za kar je bil izvoljen in k čemur je vsak njegov član ob izvolitvi v sodniško službo prisegel: sodi po ustavi, zakonu in po svoji vesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja

Tomaž Pavčnik, 13.3.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2014Eden prvih nesmislov, ob katere sem trčil že na začetku svoje pravosodne poti, je bil preživninski matematizem. V kolumni s takim naslovom sem ga skušal zavrniti. Kot strokovni sodelavec sem imel srečo, ker so mi številni tedanji mentorji dopustili, da sem preživninski matematizem lahko zavračal tudi v sodnih odločbah. Gre za tezo o nujnem vrednotnem (in ne vrednostnem) pristopu, po kateri je treba med pravno relevantnimi dejavniki (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in preživninske zmožnosti matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so tedaj soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti, je namreč odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (po hrani, zdravju, strehi nad glavo), nato socialno-biološke (obleka, izobraževanje, kultura) in nazadnje tudi potrebe prostega časa, pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljevanju luksuza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Ta je zoper nas

Tomaž Pavčnik, 6.3.2014

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9/2014Več predstavnikov zdaj že upokojene sodniške generacije je podobno pripovedovalo, kako je bilo, ko so uvedli merila pričakovanega obsega sodniškega dela, bolj znana kot zloglasna norma. Dogovorili so se, da bodo delali le do določene količine, bolj ali manj izenačene z normo, in problem bo rešen. Zamolčano, ne pa tudi prezrto je bilo, da bi se za tistega, ki ne bi ravnal tako, štelo, da je "zoper". Vendar zoper kaj? Že vprašanje pove veliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

O pisanju civilne sodbe

Tomaž Pavčnik, 30.1.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2014V okviru študija za pravniški državni izpit Center za izobraževanje v pravosodju organizira za pripravnike tudi seminar o pisanju civilne sodbe. Gradiva, ki sem ga pripravil v ta namen, sprva nisem nameraval preoblikovati za objavo. Potem pa me je nekaj prepričalo, da je o pisanju sodbe treba govoriti. To besedilo naj bo zato, poleg tega, da je namenjeno predvsem sodniškim pripravnikom, tudi moj prispevek k splošni razpravi na to temo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dezorientacija države

Tomaž Pavčnik, 23.1.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 3/2014Enajst let je, odkar sem prvič pisal Z obrobja postave. Ne vem natančno, a izračun na počez pove, da se je moralo v tem času nabrati okrog sto kolumn. To je dovolj dolgo obdobje, da si človek glede kakšne stvari premisli, jo drugače izostri ali
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Beštiarij

Tomaž Pavčnik, 5.12.2013

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 47/2013Sem in tja, zdaj bolj, drugič še bolj, se nam stvari potujijo. Kdaj le za hip, spet drugič pusti dogodek v nas usedlino neresničnosti, lahko tudi tesnobe, strahu, norosti. Neko dopoldne sem zavil kot običajno navzgor po Prečni ulici. Slišal sem, kako je gospodarica poklicala svojega psa. Sem res slišal prav in mu je rekla Stalin? Ali pa je bil morda Taras? Potem sem se zazrl v ta pasji obraz in res: pod smrčkom se je košatila siva dlaka, njegov pogled izpod prav tako sivih pasjih obrvi pa je bil pasje nepredvidljiv.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(159)

Leto objave

2019(7) 2018(9) 2017(8) 2016(7)
2015(8) 2014(10) 2013(8) 2012(10)
2011(8) 2010(10) 2009(8) 2008(10)
2007(9) 2006(10) 2005(10) 2004(14)
2003(12) 2002(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov