O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 7
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 159)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Pablo Picasso: Ciencia y caridad

Tomaž Pavčnik, 18.10.2013

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 40-41/2013 Potem si rečeš: Bolje ne bo nikoli. In še: Kako je mogoče, da me gospodarsko stanje te države tako zelo gane. Skoraj do solz. Se sprašuješ in gledaš skozi okno. Po tem, ko si po nekaj minutah neha
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Ura resnice

Tomaž Pavčnik, 12.9.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 35/2013Ko berem zadnji roman Milana Kleča Ura resnice in vame kot bralca nujno leze tudi pravnik, sem na strani avtorja. Ob obilici smeha to ni preveč težko. Hkrati pa se zanj tudi malo bojim, saj si lahko predstavljam, kako bi se na morebitno tožbo k
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Učinek klišejev v obrazložitvah

Tomaž Pavčnik, 18.7.2013

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28/2013Pravičnost, ki naj jo da sodba, je dveh vrst. Prvo prinaša konkretna odločitev, ki neposredno vpliva na življenje strank. Ko brskamo po sodni praksi, se izreku ne posvečamo kaj dosti ali pa ga, še večkrat, nezavedno in rutinirano preskočimo, zasenčimo kot nekaj za nas nezanimivega. Večkrat preskočimo nato še širši del obrazložitve, kar samo priča o tem, kako so sodne odločbe preobložene s sporočilno nepomembnimi prvinami. Od tam dalje lahko naletimo na drugo prvino, drugo vrsto pravičnosti. To je utemeljevanje pravnih stališč. To je tisto, kar nas zanima, ko pregledujemo sodno prakso ali ko prebiramo kakšno svežo odločbo, ki prinaša nekaj novega - ne le za stranke, ki jih zadeva, marveč za pravo kot tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Kakšna je vaša diagnoza, gospod minister?

Tomaž Pavčnik, 6.6.2013

Uprava

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2013Z ministrom za pravosodje se je mogoče strinjati glede tega, da je stanje v pravosodju slabo. A kot se mi je zdelo že pri prejšnjem ministru v desnosredinski vladi, imam tudi pri ministru v sedanji levosredinski vladi občutek, da v resnici ne razpolaga s pravo diagnozo problema, kar seveda pomeni, da tudi ustreznih rešitev nima. Tako sklepam, ker o pravi diagnozi problema ne spregovori, ampak namesto tega sodstvo in tožilstvo - vsaj na televiziji - obravnava kar v istem košu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Zagovor zunajzakonske skupnosti

Tomaž Pavčnik, 25.4.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16-17/2013V zadevi U-I-212/10 (dedovanje neregistriranih homoseksualnih partnerjev), ki je presenečenje le za tiste, ki vsepovsod in tako tudi v Ustavnem sodišču vidijo politiko, je od vsega, ne prvič, najbolj zanimivo pritrdilno ločeno mnenje Jana Zobca. Tako kot pri esejistiki in leposlovju tudi tu bralčev intelektualni profit ni odvisen od tega, ali se z avtorjem strinja ali ne. Sam se z njegovo tezo, da je institut zunajzakonske zveze sam po sebi ustavno sporen, na primer ne strinjam. A to ne pomeni, da zato njegova miselna provokacija, ki iz tega sledi, zame ni učinkovita. V pritrdilnem ločenem mnenju si namreč, ne brez ironije, postavi vprašanje, ali ne bi bilo diskriminacije mogoče odpraviti tudi tako, da bi položaj heteroseksualne zunajzakonske skupnosti izenačili s homoseksualno, in ne obratno, kar je zdaj, vsaj z dednopravnega vidika, vsebina odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Kuharček Božidar

Tomaž Pavčnik, 21.3.2013

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 11/2013Bil je petek. Božidarju se je naposled vse sestavilo. Njegov obraz je vedro polzel med množico pasantov. V aktovki je nosil svež knjižni ulov, najnovejšo kuharico, zaradi katere se mu je zdelo, da je na pragu sreče. Pa je bil res? Gospa Stanka je menila drugače. Knjigo, za katero mu je telefonirala, da je prišla na police, mu je seveda prodala. A vendar je, kot je tudi sicer večkrat storila v svoji pristni naravi, prestopila suhe meje poslovnega položaja in Božidarju odsvetovala namero, ki jo je bil na dolgo in široko razpredal pod mrakobnimi oboki Trubarjevega antikvariata.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Kako demontirati parlamentarni glasovalni stroj?

Tomaž Pavčnik, 7.2.2013

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 5/2013Nazaj k protestom. Izvzemši volitve v letu 1990, sta bili raven politične kulture in kakovost slovenskega parlamentarizma vsakič znova slabši. Prihajale so nove stranke, stare so hirale, se združevale ali utapljale. Bile so koalicije z enega in drugega pola, tudi mešane. Celo ljudje so se menjali, in ne le stranke. A zaradi vsega tega ni šlo nič na bolje. Dovolj utemeljenih razlogov za sklep, da tudi nove predčasne volitve same po sebi ne morejo prinesti bistvenega zasuka. Politični učinek poročila Komisije za preprečevanje korupcije lahko sicer v razmerah, ko so ljudje bolj senzibilni, na videz učinkuje. A ta učinek je predvsem kadrovski, morda lahko uniči kakšno stranko, vendar to ni nič takega, česar ne bi že doživeli in kar bi nas v resnici odrešilo te politične norije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Paradoks krika k pravni državi

Tomaž Pavčnik, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012"Vemo, da je pravni red, ki je sicer objavljen v raznih uradnih listih, le epifenomen, medtem ko morda devetdeset odstotkov delovanja pravnega reda na vseh ravneh pravnega dogajanja izhaja iz moralne logike stvari same in iz občutka pravičnost
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Precedenčni učinek sodnih odločb pri pravnem utemeljevanju

Tomaž Pavčnik, 13.12.2012

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2012Zdaj že upokojeni sodnik nas je nekoč učil, da obrazložitev ni bistvena, kajti pomembna naj bi bila odločitev, kot se bo odrazila v konkretnem življenju. Ugibam, da bi znaten del slovenskih sodnikov, če bi jih vprašali o obstoju precedenčnega učinka v našem pravu, odvrnil, da je to tuje našemu pravnemu sistemu, saj je sodnik vezan na Ustavo in zakon.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Gledam tvojo glavo, ki je ni

Tomaž Pavčnik, 15.11.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 44/2012"A mi zna gdo povedat, kuga je to umetnost?" Kosmati možak nas je igrivo meril izza svojih debelih očal, dijaki pa so mu stregli z odgovori, ki jih je znal verjetno že na pamet. To vprašanje je namreč Jiři leto za letom ponavljal v vseh desetih paralelkah. Kaj ga je torej še gnalo k igrivemu nasmešku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Črne gradnje ali črne zgodbe?

Tomaž Pavčnik, 23.8.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ivan Dolac je bil svoje čase mala kamnita vasica, dvesto metrov nižje pa je stal gostinski obrat. Njegov lastnik je bil barba Slavko. Med kamnito vasico in njegovim posestvom sta bili trta in makija. Danes se tam gnetejo apartmaji. Čeprav hišice niso posebej neokusne, celo čisto spodobnega videza so, ta pozidava kazi nekdanjo krajino. Zato imam raje Zavalo, a tudi tam si vsakič znova dopovedujem, da bi morali Hrvati celotno Dalmacijo ali pa vsaj otoke zaščititi kot nacionalni park.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Rastejo trave in misli

Tomaž Pavčnik, 21.6.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2012Josip, moj prvorojenec, hodi na isto šolo, kot sem hodil sam. Dvaintrideset let je vmes. A ko sem ob vpisu pred dobrim letom po tem dolgem času stopil v avlo, so me zasule magdalenice. Črtast vzorec na kamnitem tlaku je za hip okoli mene vzpostavil areno časa, ki ga več ni. Na poti proti učilnici, v kateri je potekal vpis, sem previdno polagal stopala. O, še predobro sem vedel, da na kolikor črt stopiš, toliko ljubic imaš. Čeprav to se je, kot me je zdaj podučil Josip, spremenilo. Dandanes menda črte, na katere stopiš, eksplodirajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Samopostrežba prava

Tomaž Pavčnik, 17.5.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2012Ko sem ravno študiral za izpit iz civilnopravnega trojčka v tretjem letniku faksa, si je moja tedanja in hkrati zdajšnja partnerka kupila neke čevlje. Še istega maja so ji bolj ali manj razpadli. Takoj sem začutil priložnost, da tudi v praksi unovčim pravkar zoreno znanje iz jamčevanja za stvarne napake. Tako sva pristopila k prodajnemu pultu, izročila račun in očitno neuporabno obutev ter kajpak pričakovala razmeroma hitro vračilo denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Kako loviti ravnotežje brez tal pod nogami?

Tomaž Pavčnik, 5.4.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 13/2012Moj notranji ugovor zoper ekonomsko globalizacijo je že več kot deset let ta, da cilj človeške civilizacije ne more in ne sme biti v tem, da dosežemo čim večji, se pravi: optimalni bruto družbeni proizvod. Če bi bil, namreč nismo dosti več kot plesen, čeprav s (pre)optimističnim zrenjem, da bomo nekoč v hiper daljni prihodnosti postali celo medgalaktična plesen. Ta cilj, tj. skrb za čim večji bruto družbeni proizvod, se še toliko manj sklada s slehernikovim smislom življenja. Tak cilj je s posameznikovega vidika povsem neracionalen, hkrati pa prav v ničemer ni niti moralen, kaj šele estetski ali karkoli že s tega spektra duhovne lestvice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Posameznikova izhodišča kulturnih vrednot

Tomaž Pavčnik, 1.3.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 8/2012Razkol med navidezno levico in navidezno desnico, ki gre kot senca strankarskega boja tudi nad ljudi, je v resnici vse bolj prazen in vedno bolj rumen. A vsakršna delitev med ljudmi ni nevsebinska in nenaravna. Pavšalni klici k poenotenju so zato v opreki z naravo človeške različnosti. Pri tej ne gre le za individualistično raznoterost. Do določene mere vselej pripadamo posameznim skupinam v družbi. Sklopi vrednotnih pogledov na življenje in družbo pač pritegnejo različne tipe posameznikov. Naj smo še tolikšni individualisti, vsaj blago vselej pripadamo več presečnim množicam. Tako je bilo in ni dobrega razloga, da tako ne bi bilo tudi naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Bog

Tomaž Pavčnik, 19.1.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 2/2012Nisem pripadnik nobene verske skupnosti, a ko ponoči ležim v temi in zaslišim, kako gre skozi noč sirena neznanega vlaka, tedaj se znova zavem, da sem religiozen. Danes priznati svojo religioznost je pogumno, a osvobajajoče hkrati. Ne pred drža
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Kaj lahko sodstvo stori za ohranitev trajnega mandata

Tomaž Pavčnik, 1.12.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 46/2011Sodeč po predvolilnih izjavah ni bil trajni sodniški mandat še nikoli bolj ogrožen, kot je danes. Že res, da so politične izjave eno, postopek spremembe ustave pa nekaj drugega. V postopku za spremembo ustave so na mizi ustavnopravni argumenti,
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zablodele pravice

Tomaž Pavčnik, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2011Zamislimo si samozadovoljen izraz na obrazu odvetnika, ki je zlorabljal procesne pravice, pa zdaj - za televizijske kamere - pod krinko strokovnosti svoj navidezni procesni prav preobrača v materialnopravnega. Ali pa na drugi strani sodnika, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pristnost

Tomaž Pavčnik, 1.9.2011

Uprava

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2011Lopata bagra zagrabi kot velikanova pest. Pod seboj drobi zidove in tramove, kakor da je vse iz slame in blata, ter tako vse do večera. Naslednji dan znova pokajo stekla in vrata, ključavnice, kljuke, vse se sesuva v kup prahu, črepinj in železja. Delavci škropijo z vodo, da bi se kdo v zgoščinah prahu ne zadušil. Po nekaj dneh, ko ne stojijo več niti škrbine nekdanjih pročelij, pridejo tovornjaki. Ure in dneve odvažajo material nekam stran spred oči. To je pogreb neke stavbe, ki se je čez nekaj let več ne bo nihče spominjal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Laž

Tomaž Pavčnik, 7.7.2011

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2011Kar sem videl, ni bilo ne prvič ne zadnjič. Na zaprta vrata razpravne dvorane se je z ušesom prislanjal moški in prisluškoval - domnevam - dokaznemu postopku. Bil je prepričan, da je sam s sabo, s svojim ušesom in lažnivo namero. Prav tako ni redek primer, ko ta ali oni odvetnik za omizjem odkrito razlaga, kako je pred obravnavo kot kak komponist usklajeval priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Čistost, enostavnost

Tomaž Pavčnik, 2.6.2011

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 21/2011Vroč puščavski zrak mi je udarjal v prepoten obraz, ko sem sedel na sopotnikovem sedežu starega avtomobila. Voznik je znal angleško toliko, kot sem sam vešč farsija. To mi je ustrezalo, saj sem lahko tako brez občutka, da je nekajurna tišina nadležna, opazoval, kako se izgubljamo stotine kilometrov v globino Dasht-e Kavirja. Besede so sicer ključ, a so hkrati moteče. Besede nas namreč peljejo v novo deželo, ki je za besedami, a hkrati nam ta sklenjeni pojmovni svet predstavlja lupino, oviro, ki preprečuje, da bi jo svobodno predrli in povsem prešli na drugo stran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Snemanje glavne obravnave in kaos informacij

Tomaž Pavčnik, 21.4.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 15-16/2011Do tehnoloških novosti sem očitno prirojeno skeptičen. Stežka sem se poslovil od vinilnih plošč. Tudi zaradi prasketanja, ki je tišino napolnjevalo s pričakovanjem. Precej lažje sem se privadil osebnemu računalniku, a bil hkrati dolgo zadržan do spleta. Ne brez razloga. Še najbolj pa sem se upiral mobilnim telefonom. Ga sicer uporabljam (osnovnega, kupljenega na bencinski črpalki), a menim, da bi bilo življenje brez te iznajdbe boljše. Potem sovražim nakupovalna središča, v katerih se ljudje pomikajo po tekočih stopnicah in kjer je nasploh vse eno samo avtomatizirano gibanje; tekoči trakovi, tekoči računi, glasovi iz zvočnikov, piskanje
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

Od sodnih zaostankov, ki so proizvod duševne lenobe, k vprašanju vrednot

Tomaž Pavčnik, 17.3.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2011Govor o krizi vrednot je danes vseprisoten. A ko se o posamezni družboslovni temi, ki še zdaleč ni lahka, govori tako pogosto, obstaja nevarnost, da se problem vsebinsko votli. Navadni ljudje, novinarji in celo intelektualci začno povzemati drug drugega, ne da bi poprej s svojo glavo razmislili, o čem govorijo. Take modne puhlice ustvarjajo bolj in bolj megleno sliko, tako kot se je pripetilo na primer pojmu postmodernizma, ki so ga toliko let bahavo uporabljali ljudje vseh strok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Resnost in neresnost sodstva

Tomaž Pavčnik, 3.2.2011

PRAVOSODJE

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2011Z dejstvom, da je sodstvo tretja veja oblasti, se notranje ne znam dobro poistovetiti. Primerljiv notranji odpor čutim tudi do zakonske zahteve, v skladu s katero mora biti v sodbi navedeno, da se izdaja v imenu ljudstva. Ljudstvo se iz tega v resnici roga. Ker v tem porogu vidim zdrav razum, sem v lastnih odločbah to navedbo že davno premestil iz naslova na manj vpadljivo mesto. Podobno velja s pozivi uglednih pravnikov, da si mora sodstvo v javnem mnenju izboriti sloves tretje veje oblasti. Če gre pri teh pozivih za klic k utrjevanju ugleda s sredstvi služb za odnose z javnostjo, se mi to upira enako, kot se mi upira vsakršno manipuliranje z javnim mnenjem - naj gre za običajno trženje proizvodov ali pa za vulgarni politični marketing.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(159)

Leto objave

2019(7) 2018(9) 2017(8) 2016(7)
2015(8) 2014(10) 2013(8) 2012(10)
2011(8) 2010(10) 2009(8) 2008(10)
2007(9) 2006(10) 2005(10) 2004(14)
2003(12) 2002(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov