O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Zrcalo izmišljene zgodbe

Tomaž Pavčnik, 8.6.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2017Naj zasnujem izmišljeno zgodbo s priloženim vprašanjem, na katerega si lahko vsak odgovori po svoje. Najprej k vprašanju: kako bi se na zgodbo, če bi bila resnična, odzivali posamezni sodniki in kako sodstvo kot sistem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Referendumi, zapolnjevanje protiustavnih praznin in sistematizacija prava

Tomaž Pavčnik, 19.1.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 2/2017Pero profesorja in bivšega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča se je v Dnevnikovem Objektivu (z dne 7. januarja 2017) pomudilo ob odločbi Ustavnega sodišča s konca minulega leta (U-I-249/14). Gre za odločbo, s katero je Ustavno sodišče zavrglo zahtevo enainšestdesetih poslancev, ki so želeli presojo ustavnosti zakonske ureditve glede biomedicinske pomoči, zamejene na heteroseksualne pare v pravno priznani skupnosti. Ob odločbi, ki jo je komentator označil kot duhovito (temu je mogoče le z veseljem pritrditi), pa je komentatorjevo pero s svojim bistvom seglo še dlje. Na podlagi ločenih mnenj (odklonilnega sodnice Jadek Pensa in pritrdilnega sodnice Sovdat, ki se mu je pridružila sodnica Mežnar) je razprl možno prognozo nadaljnje ustavnosodne prakse glede dopustnosti referendumov, ki odpravljajo protiustavno stanje. Zgodba je znana: izvira iz odločitve, spet s področja družinskega prava, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (zadeva U-II-1/15).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dostojnost, spodobnost ...

Tomaž Pavčnik, 24.11.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45-46/2016Eno šolsko leto je moj prvorojenec domov stalno prinašal kaznovalni ukrep, znan pod splošnim imenom Podpis. Ni jih prinašal prej in ne pozneje. Če me spomin ne vara, je bilo tudi pri meni prav pri isti starosti (in v isti šoli) zelo podobno. Podpise sem tedensko zbiral v beležki ... Tomaž je motil pouk. Tomaž je med uro glasbene vzgoje ... in tako do konca šolskega leta. Nato je nekoga srečala pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Problemi formalizma - drugič (meje uradnega preizkusa)

Tomaž Pavčnik, 16.6.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24/2016Tokrat bom nadaljeval tam, kjer sem končal prejšnjo kolumno. Procesni zakoni bolj ali manj strogo določajo, kaj sodišče mora in česa ne sme početi po uradni dolžnosti. Meje uradnega preizkusa so tipičen primer formalnosti, ko se sodišče z vsebino ne sme ukvarjati - če pa jo slučajno uzre, mora pred njo mižati. Tak formalizem je načeloma dopusten zato, da so postopki sploh lahko učinkoviti. Če znova vpeljem tudi lika razburjenega laika na eni in zadrtega ali duševno lenega pravnika na drugi strani, bo iz njunih tipičnih in pričakovanih odzivov jasno, da obseg in ostrina formalizma tu nista neproblematična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Problemi formalizma

Tomaž Pavčnik, 5.5.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 18/2016Naslov se sliši učeno kot kakšna razprava, kar pa kolumna ni. Skoraj kot Problem vožnje po vesolju. A sami temi nista brez podobnosti: kakor je formalizem nujno zlo prava, je gravitacija osrednje mesto vožnje po vesolju. Željo po vožnji po vesolju sicer poganja ena od treh najbolj bistvenih človeških lastnosti. Poleg želje po iskanju bistva (smisla) in, drugič, gona po obstoju je to namreč, tretjič, prav ta (tudi erotična in zato samouničujoča) želja po odhajanju v neznano. Vendar pri razčlenjevanju problema vožnje po vesolju je ta človekova opredelilna lastnost samo gon in navdih. Gravitacija vesoljskih teles pa je tista konstanta, ki se ji reševanje problemov vožnje po vesolju ne more ogniti in je še manj zanikati. Z njo se ukvarja v želji po odkrivanju novih svetov. Na njej sloni in pade. Na tla ali pa v nenadzorovan prostor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Nevarni droni t. i. etike

Tomaž Pavčnik, 4.2.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 5/2016Najprej o naslovu. Besedna zveza tako imenovano si najbolj uspešno utira pot v nizki politični govorici, ko govorec ne zna utemeljiti razlike med nečim, kar je pojmovno deklarirano, in tistim, kar v konkretni resničnosti je. O razliki zgolj namiguje, tako da se opre na to priročno berglo, kar mu omogoča nadaljnje verbalno drezanje in zamegljevanje. Te kontaminirane besedne zveze se je zato dobro izogibati. A vendar je kdaj neizogibna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Diplomatski kič?

Tomaž Pavčnik, 3.9.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015Ena bolj estetskih prvin prava je v argumentu notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda. Ta argument nas pri ustvarjanju prava usmerja k temu, da bi pravo ne bilo zgolj zbirka poljudnih in okostenelih pravnih pravil, marveč organska celota, v kateri se ustrezno odražajo in medsebojno oplajajo tri pravno pomembne ravni: svet temeljnih vrednot, življenjska stvarnost in notranje zakonitosti normativnega hierarhičnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gozd, drevesa, piksli, misli in besede

Tomaž Pavčnik, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, da kdo zaradi dreves ne vidi celotnega gozda, je večkrat uporabljen tudi za sodstvo. To navezavo večkrat priznava tudi sodstvo samo. Njegovo nadaljnjo razsežnost lahko razstremo, če ga dodatno zaostrimo še v drugo smer. Mar ni tako, da a priori ne vidimo ne gozda ne dreves, marveč le barvno gmoto točk pred seboj. Na dlani je, da gre pri zornem kotu gledanja vselej za interpretacijo. Te interpretacije novorojenec ni zmožen. Njegov pogled je pristno kaotičen in šele s časom se pod vplivom lastnega intelekta in civilizacijskih predpostavk priuči take ali drugačne interpretacije. Pri tem nekdo bolj in drugi manj živi v utvari, da njegov pogled ni plod interpretacije, marveč da sprejema stvarnost kot tako. A vendar stvarnost ni nič drugega kot kaos, ki mu po zdaj takih zdaj drugačnih merilih dajemo različne splošno sprejete oblike. Dovolj je, če si ogledujemo slike zvezdnih meglic v vseh mogočih barvnih tonih, ki so med seboj oddaljene na milijarde svetlobnih let, pa lahko spoznamo, kako daleč stran sta naš pogled in naša interpretacija videnega od resničnega, stvarnega objekta opazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa kot misel, Evropa kot kamen?

Tomaž Pavčnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015Prvega januarja 1986 sta se Evropski uniji pridružili Španija in Portugalska. Istega leta je v izvirniku izšel Saramagov roman Kameni splav (A jangada de pedra), ki ga od minulega leta naposled lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. V njem je zdaj že pokojni nobelovec (tako kot v Eseju o slepoti) uporabil znan in učinkovit literarni prijem. V izhodišče stvarnega sveta vneseš eno samo, a neizmerno pomembno fikcijsko predpostavko. To omogoča, da se roman nato razvija v skladu z nam znanimi, torej resničnimi naravoslovnimi in družboslovnimi zakonitostmi, a je učinek tako za avtorja kot tudi za bralca umetniško prvovrsten. Zadene nas njegova odpiljena fikcijska prvina, hkrati pa nam močneje, a povsem verodostojno govori o sodobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Spodmikanje in utrjevanje materialnih pravnih virov

Tomaž Pavčnik, 20.11.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2014Harari v svoji uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva med drugim provocira s tezo, da so vsi družbeni sistemi izmišljeni. Iz identičnih razlogov so tako izmišljene države, gospodarske družbe, banke, miti, religije, pravni sistem in tudi denar. Če vanje ne verjamemo, potem ne obstajajo. Pri vsem, kar presega spolnost, prehranjevanje in zadovoljevanje drugih bioloških potreb, gre torej za stvar vere, ne toliko posameznikove, marveč predvsem kolektivne (intersubjektivne).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Življenjskost prava

Tomaž Pavčnik, 28.8.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2014Ko se je razpravljalo o tem, ali so volitve lahko poleti, je Jurij Toplak izjavil: "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti." No, vreme mu je na neki način pritrdilo ali pa ga demantiralo, kakor se vzame. Poletja namreč letos kar ni bilo, volitve pa so bile izvedene nekje med pomladjo in jesenjo. Šalo na stran. Ta njegova izjava me je splašila in mi sploh ni bila všeč. Življenje na svetu namreč ni zaradi prava, marveč velja obratno, da je pravo na svetu zaradi življenja. To ne pomeni, da prava, vsakič ko nam tako veleva življenje, preprosto ne upoštevamo. A vselej, ko upoštevamo pravo, mu hkrati šele dajemo vsebino. Ni življenje tisto, ki se rojeva iz prava, marveč je pravo tisto, ki se rojeva iz življenja. Pravo mora biti zato vsebinsko takšno, da življenju dopusti biti nad njim. Življenje in pravo morata sobivati. Temu se z drugo besedo reče svoboda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Veš, da moraš biti iskren

Tomaž Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Spominjam se izjav, ki sta ju ob eni od okroglih obletnic 57. številke Nove revije dala Spomenka Hribar in Ivan Urbančič, oba akterja tistega intelektualno lepega časa v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Hribarjeva je dejala, da je bilo tedaj osvobajajoče to, da so stvari končno poimenovali s pravimi besedami. Urbančič pa, da pomeni biti svoboden že to, da se za svobodo začneš boriti, in da se je tedaj zgodilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dezorientacija države

Tomaž Pavčnik, 23.1.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 3/2014Enajst let je, odkar sem prvič pisal Z obrobja postave. Ne vem natančno, a izračun na počez pove, da se je moralo v tem času nabrati okrog sto kolumn. To je dovolj dolgo obdobje, da si človek glede kakšne stvari premisli, jo drugače izostri ali
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Kako demontirati parlamentarni glasovalni stroj?

Tomaž Pavčnik, 7.2.2013

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 5/2013Nazaj k protestom. Izvzemši volitve v letu 1990, sta bili raven politične kulture in kakovost slovenskega parlamentarizma vsakič znova slabši. Prihajale so nove stranke, stare so hirale, se združevale ali utapljale. Bile so koalicije z enega in drugega pola, tudi mešane. Celo ljudje so se menjali, in ne le stranke. A zaradi vsega tega ni šlo nič na bolje. Dovolj utemeljenih razlogov za sklep, da tudi nove predčasne volitve same po sebi ne morejo prinesti bistvenega zasuka. Politični učinek poročila Komisije za preprečevanje korupcije lahko sicer v razmerah, ko so ljudje bolj senzibilni, na videz učinkuje. A ta učinek je predvsem kadrovski, morda lahko uniči kakšno stranko, vendar to ni nič takega, česar ne bi že doživeli in kar bi nas v resnici odrešilo te politične norije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Paradoks krika k pravni državi

Tomaž Pavčnik, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012"Vemo, da je pravni red, ki je sicer objavljen v raznih uradnih listih, le epifenomen, medtem ko morda devetdeset odstotkov delovanja pravnega reda na vseh ravneh pravnega dogajanja izhaja iz moralne logike stvari same in iz občutka pravičnost
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Črne gradnje ali črne zgodbe?

Tomaž Pavčnik, 23.8.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ivan Dolac je bil svoje čase mala kamnita vasica, dvesto metrov nižje pa je stal gostinski obrat. Njegov lastnik je bil barba Slavko. Med kamnito vasico in njegovim posestvom sta bili trta in makija. Danes se tam gnetejo apartmaji. Čeprav hišice niso posebej neokusne, celo čisto spodobnega videza so, ta pozidava kazi nekdanjo krajino. Zato imam raje Zavalo, a tudi tam si vsakič znova dopovedujem, da bi morali Hrvati celotno Dalmacijo ali pa vsaj otoke zaščititi kot nacionalni park.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Posameznikova izhodišča kulturnih vrednot

Tomaž Pavčnik, 1.3.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 8/2012Razkol med navidezno levico in navidezno desnico, ki gre kot senca strankarskega boja tudi nad ljudi, je v resnici vse bolj prazen in vedno bolj rumen. A vsakršna delitev med ljudmi ni nevsebinska in nenaravna. Pavšalni klici k poenotenju so zato v opreki z naravo človeške različnosti. Pri tej ne gre le za individualistično raznoterost. Do določene mere vselej pripadamo posameznim skupinam v družbi. Sklopi vrednotnih pogledov na življenje in družbo pač pritegnejo različne tipe posameznikov. Naj smo še tolikšni individualisti, vsaj blago vselej pripadamo več presečnim množicam. Tako je bilo in ni dobrega razloga, da tako ne bi bilo tudi naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zablodele pravice

Tomaž Pavčnik, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2011Zamislimo si samozadovoljen izraz na obrazu odvetnika, ki je zlorabljal procesne pravice, pa zdaj - za televizijske kamere - pod krinko strokovnosti svoj navidezni procesni prav preobrača v materialnopravnega. Ali pa na drugi strani sodnika, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄43

Javni interes

Tomaž Pavčnik, 4.11.2010

Pravoznanstvo, JAVNO OBVEŠČANJE

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 43/2010Zahteva za izvedbo referenduma o Zakonu o RTV je dobrodošla iz dveh razlogov, ki sta med seboj povezana. Prvič zato, ker bo tako dana še ena možnost, da se nazadnje le opravi kakovostna javna razprava o pojmu javnega interesa na področju medijev, o pomenu in namenu javne televizije, predvsem pa o tem, kaj ni javni interes (to zanesljivo ni godenje večinskim željam potrošnikov, ki so duševno leni), in, upam, tudi o tem, kje so meje zakonodajalčevih možnosti. Drugič pa zato, ker bo zaradi vsebinske prepletenosti mogoče razpravljati o obeh medijskih zakonih hkrati. To je bila možnost, ki se ji je Ministrstvo za kulturo, kot kaže, v rednem zakonodajnem postopku skušalo zavestno ogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄19

Navodila za uporabo

Tomaž Pavčnik, 13.5.2010

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄45

Čutenje pravice

Tomaž Pavčnik, 19.11.2009

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2009Članek iz revije Pravna praksa
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(34)

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(5) 2015(3)
2014(5) 2013(1) 2012(4) 2011(1)
2010(2) 2009(3) 2008(1) 2007(2)
2006(1) 2004(2) 2003(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov