O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Odziv na članek "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?"

Tomaž Pavčnik, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pritožba proti razveljavitvenemu sklepu (357.a člen ZPP) - prve izkušnje

Tomaž Pavčnik, 13.12.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2018Določba 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ovira pri uresničevanju navedene pravice je bila po presoji zakonodajalca ta, da je sodišče druge stopnje odločbe sodišč prve stopnje pretirano razveljavljalo, namesto da bi samo opravilo pritožbeno obravnavo in dokončno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Čigav je kip dr. Janeza Drnovška?

Tomaž Pavčnik, 6.9.2018

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pravdo o spomeniku pokojniku, ki je bil predsednik dveh različnih držav, vmes še predsednik vlade druge izmed njiju pa še predsednik gibanja neuvrščenih povrh, torej o nesporni zgodovinski osebnosti, sem spremljal od začetka. Sprva iz medijev, kasneje prek sodb višjega in vrhovnega sodišča. Prvostopenjske sodbe, ki ni javno objavljena, nisem videl nikoli, saj me naključje, vtkano v načelo naravnega sodnika, ni pripustilo zraven ne na drugi ne na tretji stopnji sojenja, da bi o njej lahko presojal. Zdaj ko je še ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo (odločba Up-1005/15 z dne 31. maja 2018), se to pravno razmerje ne bo več spremenilo ne glede na morebitno sodbo ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Lahkotnost uporabe tujega (intelektualnega) dela

Tomaž Pavčnik, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2018K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis, ki ga je v reviji Odvetnik priobčil Anton Panjan, sicer tudi - kar ni nepomembno - predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Dilem pa, paradoksalno, ne odpira sama vsebina zapisa - kajti avtorskega prispevka k pravu je v njem sorazmerno malo - marveč ravnanje pisca samo po sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Zakaj do preklica ne bom predaval?

Tomaž Pavčnik, 20.7.2017

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28-29/2017V uradu predsednika Vrhovnega sodišča so pripravili pravni akt, ki nosi naslov Smernice za postopanje v posebnih primerih dela in izobraževanja sodnikov. Tu ne gre varčevati z besedami: to dejanje ni skladno s tisto vrsto pameti, ki je bila podeljena človeku, da bi se gibal, živel in ustvarjal na tem planetu. Te smernice sodnikom, ki sodelujejo kot predavatelji, določajo nekatere obveznosti celo v primerih, ko je organizator izobraževanja Center za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje. Osrednja obveznost je, da nadomestijo "čas, potreben za izvedbo dela" oziroma "izrabijo dopust" ali "uveljavljajo odsotnost brez nadomestila plače". Te obveznosti pa so prosti, če se odpovedo honorarju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Ugled in avtoriteta sodstva

Tomaž Pavčnik, 22.10.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 41/2015V začetku oktobra sem na odvetniških dnevih sodeloval pri okrogli mizi o svobodi izražanja odvetnikov v sodni dvorani in izven nje. Že med pripravami in tudi pozneje med samim dogodkom sem sam pri sebi trčil ob izmuzljivost pojma"ugled in avtoriteta sodstva". V resnici gre - in že tu se pokaže pojmovna nerazčiščenost - za dva (resda med seboj povezana) pojma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Izobraževanje

Tomaž Pavčnik, 9.7.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 27/2015S četrtim odstavkom četrtega poglavja Zakona o sodniški službi je izobraževanje sodnikov povzdignjeno v zakonsko pravico. Normiranje nečesa samoumevnega ima v tem primeru predvsem dve posledici. Prva je pozitivna, saj od države zahteva, da za zagotovitev te pravice, ki je nedvomno enako kot v sodnikovem tudi v javnem interesu, nameni potrebna denarna sredstva. Druga pa je negativna, saj vsako normiranje samoumevne vsebine v sebi skriva past birokratizacije z vsemi njenimi naravnimi in družbenimi razsežnostmi. Slednje koreninijo v dejstvu, da državni aparat postane ob sleherni obveznosti, ki mu jo nalaga pozitivno pravo, prvenstveno preokupiran s tem, da bo svojo nalogo upravičil navzven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Ugled sodstva

Tomaž Pavčnik, 19.2.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 7-8/2015Na razgovoru pred Sodnim svetom me je podpredsednica med drugim vprašala, kaj bi storil za povečanje ugleda sodstva. To je eno tistih težkih, na videz zelo splošnih vprašanj, o katerih znaš nekaj povedati tudi naizust, ker pač tema ni tuja duševnemu svetu, po katerem se gibljejo tvoje misli. Vendar ... ker vprašanje spet ni takšno, da bi si ga sicer prav v tej obliki postavljal sam pri sebi, pri odgovoru nanj, ko si takole zaloten, hočeš ali nočeš improviziraš po svoji najboljši moči. Pri tem se giblješ po toposih, ki si si jih sam pri sebi že poprej razčistil, in skušaš ustvariti presežek, ki ga od tebe zahteva vprašanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

O srednjeveških zidovih in posvetovalnih zapisnikih

Tomaž Pavčnik, 10.4.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2014V zadevi Grims proti Mladini glasovanje senata ni bilo soglasno. Da se ne bo kdo zbal: o vsebini zadeve tu ne bom prav nič razpravljal. To bi bilo v resnici neprimerno in glede na delno naravo odločitve tudi nezakonito (drugi odstavek 38. člena Zakona o sodniški službi). Tisto, kar me tu zanima, je spodbujeno z nekaterimi javnimi in kuloarskimi odzivi na samo dejstvo, da je bil izid glasovanja v odločbi obelodanjen. In še naprej: seveda ne bom razpravljal o konkretnem glasovanju, marveč o problemu javnega glasovanja na splošno. Podton odzivov je mogoče strniti v splošno vprašanje: kaj se vendar grejo? Odgovor na splošno vprašanje, kaj se gre senat, ki razkrije izid glasovanja, je po mojem prepričanju izrazito praven. Gre se tisto, za kar je bil izvoljen in k čemur je vsak njegov član ob izvolitvi v sodniško službo prisegel: sodi po ustavi, zakonu in po svoji vesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja

Tomaž Pavčnik, 13.3.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2014Eden prvih nesmislov, ob katere sem trčil že na začetku svoje pravosodne poti, je bil preživninski matematizem. V kolumni s takim naslovom sem ga skušal zavrniti. Kot strokovni sodelavec sem imel srečo, ker so mi številni tedanji mentorji dopustili, da sem preživninski matematizem lahko zavračal tudi v sodnih odločbah. Gre za tezo o nujnem vrednotnem (in ne vrednostnem) pristopu, po kateri je treba med pravno relevantnimi dejavniki (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in preživninske zmožnosti matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so tedaj soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti, je namreč odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (po hrani, zdravju, strehi nad glavo), nato socialno-biološke (obleka, izobraževanje, kultura) in nazadnje tudi potrebe prostega časa, pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljevanju luksuza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

O pisanju civilne sodbe

Tomaž Pavčnik, 30.1.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2014V okviru študija za pravniški državni izpit Center za izobraževanje v pravosodju organizira za pripravnike tudi seminar o pisanju civilne sodbe. Gradiva, ki sem ga pripravil v ta namen, sprva nisem nameraval preoblikovati za objavo. Potem pa me je nekaj prepričalo, da je o pisanju sodbe treba govoriti. To besedilo naj bo zato, poleg tega, da je namenjeno predvsem sodniškim pripravnikom, tudi moj prispevek k splošni razpravi na to temo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Ura resnice

Tomaž Pavčnik, 12.9.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 35/2013Ko berem zadnji roman Milana Kleča Ura resnice in vame kot bralca nujno leze tudi pravnik, sem na strani avtorja. Ob obilici smeha to ni preveč težko. Hkrati pa se zanj tudi malo bojim, saj si lahko predstavljam, kako bi se na morebitno tožbo k
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Učinek klišejev v obrazložitvah

Tomaž Pavčnik, 18.7.2013

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28/2013Pravičnost, ki naj jo da sodba, je dveh vrst. Prvo prinaša konkretna odločitev, ki neposredno vpliva na življenje strank. Ko brskamo po sodni praksi, se izreku ne posvečamo kaj dosti ali pa ga, še večkrat, nezavedno in rutinirano preskočimo, zasenčimo kot nekaj za nas nezanimivega. Večkrat preskočimo nato še širši del obrazložitve, kar samo priča o tem, kako so sodne odločbe preobložene s sporočilno nepomembnimi prvinami. Od tam dalje lahko naletimo na drugo prvino, drugo vrsto pravičnosti. To je utemeljevanje pravnih stališč. To je tisto, kar nas zanima, ko pregledujemo sodno prakso ali ko prebiramo kakšno svežo odločbo, ki prinaša nekaj novega - ne le za stranke, ki jih zadeva, marveč za pravo kot tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Zagovor zunajzakonske skupnosti

Tomaž Pavčnik, 25.4.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16-17/2013V zadevi U-I-212/10 (dedovanje neregistriranih homoseksualnih partnerjev), ki je presenečenje le za tiste, ki vsepovsod in tako tudi v Ustavnem sodišču vidijo politiko, je od vsega, ne prvič, najbolj zanimivo pritrdilno ločeno mnenje Jana Zobca. Tako kot pri esejistiki in leposlovju tudi tu bralčev intelektualni profit ni odvisen od tega, ali se z avtorjem strinja ali ne. Sam se z njegovo tezo, da je institut zunajzakonske zveze sam po sebi ustavno sporen, na primer ne strinjam. A to ne pomeni, da zato njegova miselna provokacija, ki iz tega sledi, zame ni učinkovita. V pritrdilnem ločenem mnenju si namreč, ne brez ironije, postavi vprašanje, ali ne bi bilo diskriminacije mogoče odpraviti tudi tako, da bi položaj heteroseksualne zunajzakonske skupnosti izenačili s homoseksualno, in ne obratno, kar je zdaj, vsaj z dednopravnega vidika, vsebina odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Kaj lahko sodstvo stori za ohranitev trajnega mandata

Tomaž Pavčnik, 1.12.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 46/2011Sodeč po predvolilnih izjavah ni bil trajni sodniški mandat še nikoli bolj ogrožen, kot je danes. Že res, da so politične izjave eno, postopek spremembe ustave pa nekaj drugega. V postopku za spremembo ustave so na mizi ustavnopravni argumenti,
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Laž

Tomaž Pavčnik, 7.7.2011

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2011Kar sem videl, ni bilo ne prvič ne zadnjič. Na zaprta vrata razpravne dvorane se je z ušesom prislanjal moški in prisluškoval - domnevam - dokaznemu postopku. Bil je prepričan, da je sam s sabo, s svojim ušesom in lažnivo namero. Prav tako ni redek primer, ko ta ali oni odvetnik za omizjem odkrito razlaga, kako je pred obravnavo kot kak komponist usklajeval priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Snemanje glavne obravnave in kaos informacij

Tomaž Pavčnik, 21.4.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 15-16/2011Do tehnoloških novosti sem očitno prirojeno skeptičen. Stežka sem se poslovil od vinilnih plošč. Tudi zaradi prasketanja, ki je tišino napolnjevalo s pričakovanjem. Precej lažje sem se privadil osebnemu računalniku, a bil hkrati dolgo zadržan do spleta. Ne brez razloga. Še najbolj pa sem se upiral mobilnim telefonom. Ga sicer uporabljam (osnovnega, kupljenega na bencinski črpalki), a menim, da bi bilo življenje brez te iznajdbe boljše. Potem sovražim nakupovalna središča, v katerih se ljudje pomikajo po tekočih stopnicah in kjer je nasploh vse eno samo avtomatizirano gibanje; tekoči trakovi, tekoči računi, glasovi iz zvočnikov, piskanje
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

Od sodnih zaostankov, ki so proizvod duševne lenobe, k vprašanju vrednot

Tomaž Pavčnik, 17.3.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2011Govor o krizi vrednot je danes vseprisoten. A ko se o posamezni družboslovni temi, ki še zdaleč ni lahka, govori tako pogosto, obstaja nevarnost, da se problem vsebinsko votli. Navadni ljudje, novinarji in celo intelektualci začno povzemati drug drugega, ne da bi poprej s svojo glavo razmislili, o čem govorijo. Take modne puhlice ustvarjajo bolj in bolj megleno sliko, tako kot se je pripetilo na primer pojmu postmodernizma, ki so ga toliko let bahavo uporabljali ljudje vseh strok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Resnost in neresnost sodstva

Tomaž Pavčnik, 3.2.2011

PRAVOSODJE

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2011Z dejstvom, da je sodstvo tretja veja oblasti, se notranje ne znam dobro poistovetiti. Primerljiv notranji odpor čutim tudi do zakonske zahteve, v skladu s katero mora biti v sodbi navedeno, da se izdaja v imenu ljudstva. Ljudstvo se iz tega v resnici roga. Ker v tem porogu vidim zdrav razum, sem v lastnih odločbah to navedbo že davno premestil iz naslova na manj vpadljivo mesto. Podobno velja s pozivi uglednih pravnikov, da si mora sodstvo v javnem mnenju izboriti sloves tretje veje oblasti. Če gre pri teh pozivih za klic k utrjevanju ugleda s sredstvi služb za odnose z javnostjo, se mi to upira enako, kot se mi upira vsakršno manipuliranje z javnim mnenjem - naj gre za običajno trženje proizvodov ali pa za vulgarni politični marketing.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Oddelek za notranje rezerve

Tomaž Pavčnik, 19.8.2010

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Problem razprave ob družinskem zakoniku

Tomaž Pavčnik, 1.4.2010

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 13/2010To, da se je razprava ob sprejemanju družinskega zakonika razplamtela, je bilo prav tako pričakovano, kot lahko vselej že vnaprej predvidimo, kako se bodo zasukale razprave na spletnih forumih. Tudi tega, da bodo t. i. desne stranke nasprotovale ureditvi, po kateri bi lahko tudi istospolni partnerji...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Problem artikulacije

Tomaž Pavčnik, 3.9.2009

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Primer neumnosti: zloraba sodnega varstva posesti

Tomaž Pavčnik, 12.6.2008

Lastnina in druge stvarne pravice, Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄12

Ločeno mnenje

Tomaž Pavčnik, 27.3.2008

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 12/2008 Odločitev, ki jo sodnik sprejme, je zanj kdaj tudi taka, da pomemben del njegove osebnosti z njo ne soglaša. Primeri so različni. Tako lahko na primer sodnik svojo odločitev doživlja kot kruto, drugič kot žalostno, kdaj kot pretirano in spet drugič kot takšno, ki prinaša v življenje samo nesrečo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(38)

Leto objave

2019(1) 2018(4) 2017(1) 2015(3)
2014(3) 2013(3) 2011(5) 2010(2)
2009(1) 2008(3) 2007(2) 2006(4)
2004(3) 2003(2) 2002(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov