O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pritožba proti razveljavitvenemu sklepu (357.a člen ZPP) - prve izkušnje

Tomaž Pavčnik, 13.12.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2018Določba 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ovira pri uresničevanju navedene pravice je bila po presoji zakonodajalca ta, da je sodišče druge stopnje odločbe sodišč prve stopnje pretirano razveljavljalo, namesto da bi samo opravilo pritožbeno obravnavo in dokončno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Neke druge vrste Susak

Tomaž Pavčnik, 6.12.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 47/2018Susak je nekoč veljal za primer otoka z nadpovprečno veliko umsko prizadetih ljudi. Tako naj bi bilo zaradi maloštevilnega prebivalstva, in še to se je izdatno odseljevalo. Pogoji za razcvet endogamije so bili tako otočanom položeni - če že ne v zibko, pa vsaj v zakonsko posteljo. Zožena spolna izbira pomeni osiromašen genetski material, ki ni zmožen premoščati napak v dednem sporočilu. Naj bo legenda resnična ali ne, na tem mestu ni pomembno. Tisto, kar je za uvodno ilustracijo ključno, je mehanizem delovanja zaprtega sistema (npr. otoka), ki ne premore za uspešen genetski razvoj potrebne kritične mase (genetske raznovrstnosti) prebivalstva. Pri tem mehanizmu gre za zakonitost, ki bi dolgoročno privedla do duševno in telesno degenerirane družbe. Samo predstavljajte si prizore, ki bi jih posnela kamera televizijske ekipe, ko bi pristala na več stoletij izoliranem otoku. In naslov v časniku: Slavko Bobovnik pristal med ljudožerci!
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Čigav je kip dr. Janeza Drnovška?

Tomaž Pavčnik, 6.9.2018

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pravdo o spomeniku pokojniku, ki je bil predsednik dveh različnih držav, vmes še predsednik vlade druge izmed njiju pa še predsednik gibanja neuvrščenih povrh, torej o nesporni zgodovinski osebnosti, sem spremljal od začetka. Sprva iz medijev, kasneje prek sodb višjega in vrhovnega sodišča. Prvostopenjske sodbe, ki ni javno objavljena, nisem videl nikoli, saj me naključje, vtkano v načelo naravnega sodnika, ni pripustilo zraven ne na drugi ne na tretji stopnji sojenja, da bi o njej lahko presojal. Zdaj ko je še ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo (odločba Up-1005/15 z dne 31. maja 2018), se to pravno razmerje ne bo več spremenilo ne glede na morebitno sodbo ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Pred vrati postave (slike s Studenca)

Tomaž Pavčnik, 5.7.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2018Več in več kupcev se je nabiralo v vrsti za blagajno. Nekje sredi čakajočih je potrpežljivo stala prodajalka v razpoznavni halji trgovske verige. A vrsta se ni premaknila, le daljšala se je, kajti stol za blagajno je bil prazen. Negodovanje kupcev je bilo vse glasnejše, predvsem upokojencem in upokojenkam je popuščal jez spodobnosti. Na videz razumljivo: prvič, čas je zanje še pomembnejša vrednota, in drugič, kaj ni nezaslišano, da si ugledna trgovina pred edino odprto blagajno privošči prazen sedež namesto trgovke, ki bi, kot je to običajno, cenovila blago hitreje, kot ga zmore zlagati v vrečke rokohitrc. Zakaj zgolj na videz razumljivo? Zato, ker so bili prav najglasnejši bentilci z žilavimi podlahtmi, skiparjenimi v koščene, žugajoče pesti, krivi, da je bilo tako. Ker so prodajalko poprej, ko jih je prosila, naj jo spustijo mimo do blagajne, popadli s pravičniškim gnevom, češ, kaj pa misli, da je, da bo kar takole mimo vrste, samo zato, ker nosi uniformo, šla mimo njih. Pravila so za vse enaka, tudi zanjo. In se je postavila v vrsto, blagajna je ostala prazna, vrsta pa do sadja in naprej do kruha. Stali so ure in dneve, v čast pravilu, netilu besa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Lahkotnost uporabe tujega (intelektualnega) dela

Tomaž Pavčnik, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2018K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis, ki ga je v reviji Odvetnik priobčil Anton Panjan, sicer tudi - kar ni nepomembno - predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Dilem pa, paradoksalno, ne odpira sama vsebina zapisa - kajti avtorskega prispevka k pravu je v njem sorazmerno malo - marveč ravnanje pisca samo po sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Nasilneži, ignoranti in drugi robateži

Tomaž Pavčnik, 17.5.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2018Z ženo se nenadoma znajdeva v zagati. Z otroki hodimo po muzeju srednjeveških mučilnih naprav. Kaj in koliko razodeti komu od treh sinov, ki so različnih starosti? Kako jih obvarovati pred strahom, ki bi se lahko presnovil v dnevne ali nočne more? K
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Normativni kadavri

Tomaž Pavčnik, 29.3.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 12-13/2018Vsak sodnik je moral, preden je to postal, priseči, da bo sodil na podlagi ustave in zakona ter po svoji vesti. Najboljši sodniki se prisege držijo tako, da v njej uzrejo akt, v katerem bog zaluča enakostranični trikotnik v vesolje. Ali kaj podobnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(9)

Leto objave

< Vsi
2018(9)
> Februar(1) > Marec(1) > Maj(1) > Junij(1) > Julij(1) > September(1) > Oktober(1) > December(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov