Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2014⁄45	Spodmikanje in utrjevanje materialnih pravnih virov Tomaž Pavčnik, 20.11.2014 Pravoznanstvo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2014Harari v svoji uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva med drugim provocira s tezo, da so vsi družbeni sistemi izmišljeni. Iz identičnih razlogov so tako izmišljene države, gospodarske družbe, banke, miti, religije, pravni sistem in tudi denar. Če vanje ne verjamemo, potem ne obstajajo. Pri vsem, kar presega spolnost, prehranjevanje in zadovoljevanje drugih bioloških potreb, gre torej za stvar vere, ne toliko posameznikove, marveč predvsem kolektivne (intersubjektivne).
Pravna praksa, 2014⁄38	Problem skrajne lege Tomaž Pavčnik, 2.10.2014 Pravoznanstvo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Pravna praksa, 2014⁄33	Življenjskost prava Tomaž Pavčnik, 28.8.2014 Pravoznanstvo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2014Ko se je razpravljalo o tem, ali so volitve lahko poleti, je Jurij Toplak izjavil: "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti." No, vreme mu je na neki način pritrdilo ali pa ga demantiralo, kakor se vzame. Poletja namreč letos kar ni bilo, volitve pa so bile izvedene nekje med pomladjo in jesenjo. Šalo na stran. Ta njegova izjava me je splašila in mi sploh ni bila všeč. Življenje na svetu namreč ni zaradi prava, marveč velja obratno, da je pravo na svetu zaradi življenja. To ne pomeni, da prava, vsakič ko nam tako veleva življenje, preprosto ne upoštevamo. A vselej, ko upoštevamo pravo, mu hkrati šele dajemo vsebino. Ni življenje tisto, ki se rojeva iz prava, marveč je pravo tisto, ki se rojeva iz življenja. Pravo mora biti zato vsebinsko takšno, da življenju dopusti biti nad njim. Življenje in pravo morata sobivati. Temu se z drugo besedo reče svoboda.
Pravna praksa, 2014⁄26	Veš, da moraš biti iskren Tomaž Pavčnik, 3.7.2014 Pravoznanstvo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Spominjam se izjav, ki sta ju ob eni od okroglih obletnic 57. številke Nove revije dala Spomenka Hribar in Ivan Urbančič, oba akterja tistega intelektualno lepega časa v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Hribarjeva je dejala, da je bilo tedaj osvobajajoče to, da so stvari končno poimenovali s pravimi besedami. Urbančič pa, da pomeni biti svoboden že to, da se za svobodo začneš boriti, in da se je tedaj zgodilo prav to.
Pravna praksa, 2014⁄20	Ali je do ustave mogoče biti čustven? Tomaž Pavčnik, 22.5.2014 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20/2014Naslovno vprašanje, ki je namerno provokativno in zgolj na prvi pogled tudi larpurlartistično, v resnici razkriva diametralno nasprotne poglede, ki jih imamo pravniki na pravo. Ti nasprotni pogledi v svojem najglobljem bistvu vplivajo tudi na n
Pravna praksa, 2014⁄14	O srednjeveških zidovih in posvetovalnih zapisnikih Tomaž Pavčnik, 10.4.2014 Sodišča
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2014V zadevi Grims proti Mladini glasovanje senata ni bilo soglasno. Da se ne bo kdo zbal: o vsebini zadeve tu ne bom prav nič razpravljal. To bi bilo v resnici neprimerno in glede na delno naravo odločitve tudi nezakonito (drugi odstavek 38. člena Zakona o sodniški službi). Tisto, kar me tu zanima, je spodbujeno z nekaterimi javnimi in kuloarskimi odzivi na samo dejstvo, da je bil izid glasovanja v odločbi obelodanjen. In še naprej: seveda ne bom razpravljal o konkretnem glasovanju, marveč o problemu javnega glasovanja na splošno. Podton odzivov je mogoče strniti v splošno vprašanje: kaj se vendar grejo? Odgovor na splošno vprašanje, kaj se gre senat, ki razkrije izid glasovanja, je po mojem prepričanju izrazito praven. Gre se tisto, za kar je bil izvoljen in k čemur je vsak njegov član ob izvolitvi v sodniško službo prisegel: sodi po ustavi, zakonu in po svoji vesti.
Pravna praksa, 2014⁄10	Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja Tomaž Pavčnik, 13.3.2014 Zakonska zveza in družinska razmerja
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2014Eden prvih nesmislov, ob katere sem trčil že na začetku svoje pravosodne poti, je bil preživninski matematizem. V kolumni s takim naslovom sem ga skušal zavrniti. Kot strokovni sodelavec sem imel srečo, ker so mi številni tedanji mentorji dopustili, da sem preživninski matematizem lahko zavračal tudi v sodnih odločbah. Gre za tezo o nujnem vrednotnem (in ne vrednostnem) pristopu, po kateri je treba med pravno relevantnimi dejavniki (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in preživninske zmožnosti matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so tedaj soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti, je namreč odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (po hrani, zdravju, strehi nad glavo), nato socialno-biološke (obleka, izobraževanje, kultura) in nazadnje tudi potrebe prostega časa, pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljevanju luksuza.
Pravna praksa, 2014⁄9	Ta je zoper nas Tomaž Pavčnik, 6.3.2014 Ostalo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9/2014Več predstavnikov zdaj že upokojene sodniške generacije je podobno pripovedovalo, kako je bilo, ko so uvedli merila pričakovanega obsega sodniškega dela, bolj znana kot zloglasna norma. Dogovorili so se, da bodo delali le do določene količine, bolj ali manj izenačene z normo, in problem bo rešen. Zamolčano, ne pa tudi prezrto je bilo, da bi se za tistega, ki ne bi ravnal tako, štelo, da je "zoper". Vendar zoper kaj? Že vprašanje pove veliko.
Pravna praksa, 2014⁄4	O pisanju civilne sodbe Tomaž Pavčnik, 30.1.2014 Sodišča
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2014V okviru študija za pravniški državni izpit Center za izobraževanje v pravosodju organizira za pripravnike tudi seminar o pisanju civilne sodbe. Gradiva, ki sem ga pripravil v ta namen, sprva nisem nameraval preoblikovati za objavo. Potem pa me je nekaj prepričalo, da je o pisanju sodbe treba govoriti. To besedilo naj bo zato, poleg tega, da je namenjeno predvsem sodniškim pripravnikom, tudi moj prispevek k splošni razpravi na to temo.
Pravna praksa, 2014⁄3	Dezorientacija države Tomaž Pavčnik, 23.1.2014 Pravoznanstvo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 3/2014Enajst let je, odkar sem prvič pisal Z obrobja postave. Ne vem natančno, a izračun na počez pove, da se je moralo v tem času nabrati okrog sto kolumn. To je dovolj dolgo obdobje, da si človek glede kakšne stvari premisli, jo drugače izostri ali
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>