O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 140)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

(Razlagalni) pomen pravnih načel

dr. Marijan Pavčnik, 5.12.2019

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2019Prispevek je uvodni referat, ki ga je imel avtor 3. decembra 2019 na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prispevek se opira na avtorjevo razpravo Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sprehajalčevi utrinki (2. del)

Marijan Pavčnik, 5.9.2019

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2019Ob priliki moram izpod kupov potegniti mapo o rabi besedne zveze pravni pozitivizem; gradivo je zbral kolega Aleš Novak, ki ga prav tako moti, da se o pravnem pozitivizmu ne govori dovolj določno in razločno. Ena od rab, ki zavaja, je, da se zavržno govori o veljavnem pravu, če nam vsebinsko ne ustreza. Za slabo vsebino se krivi pozitivistično gledanje, ne pa tistega, ki je slabo ureditev uzakonil. V pravni državi je neogibno, da izhajamo iz veljavne postave: najprej moramo ugotoviti, kakšna je in kakšne možnosti ravnanja nam razpira, nato pa sledi vsebinska analiza in sprejemanje odločitev. Na to abecedo nas je v Pravu in revoluciji (1920) opozoril že Pitamic, ki, kot je bilo na drugem mestu že povedano, razločuje med pravom kot tekstom in pravom kot izvrševanjem tega teksta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Med Scilo stalnosti in Karibdo spremenljivosti

dr. Marijan Pavčnik, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2018Besedilo je povzetek uvodnega referata, ki ga je avtor imel na znanstveni konferenci Časovnost razlage zakona. Posvet je bil 9. januarja 2018 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Referenti so bili prof. dr. Matjaž Ambrož; doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik; prof. dr. Pavčnik, vrhovni sodnik; doc. dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča RS; doc. dr. Tilen Štajnpihler in zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica. Referati s posveta bodo izšli v posebni publikaciji SAZU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Kdo so ex officio najvplivnejši slovenski pravniki

dr. Marko Pavliha, 23.11.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 45-46/2017Čas vse hitreje beži, saj se mi zdi, da je bilo komajda predlansko leto - dejansko pa se jih je obrnilo trinajst - ko sem v pričujoči reviji idealistično pisal o pravniških vplivnežih, misleč da je vpliv pravnika mogoče izenačiti z njegovim prepričljivim ugledom, odvisnim od obvladovanja pravniške veščine - znanja in čustvene inteligence - ki se kaže v karizmi, dobroti in prepričevalnih pozitivnih osebnostnih lastnosti. Beseda vplív tudi danes v knjižni slovenščini pomeni takšno sposobnost oziroma delovanje nekoga na drugo osebo, da se to kaže in izraža v njenem delu, ravnanju in mišljenju; vplivneži še kar naprej pozitivno ali negativno vplivajo na vplivance, lahko pa gre za delovanje na kaj tako, da poteka drugače, kakor bi sicer, za spreminjanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Zrcalo izmišljene zgodbe

Tomaž Pavčnik, 8.6.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2017Naj zasnujem izmišljeno zgodbo s priloženim vprašanjem, na katerega si lahko vsak odgovori po svoje. Najprej k vprašanju: kako bi se na zgodbo, če bi bila resnična, odzivali posamezni sodniki in kako sodstvo kot sistem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Spoštovanje mednarodnega prava ni prosta izbira države

dr. Ana Polak Petrič, 11.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ana Polak-Petrič, Pravna praksa, 18/2017Sodobna mednarodna skupnost in odnosi med državami v njej temeljijo na pravnem redu, na vzajemnih pravicah in obveznostih, ki so namenjene zagotavljanju stabilnih, varnih in predvidljivih mednarodnih odnosov ter mirnemu sobivanju. Spoštovanje mednarodnopravnih obveznosti, ki jih države sicer skladno s svojo suverenostjo sprejemajo prostovoljno, je zato nujni pogoj za delovanje takšne mednarodne ureditve in vladavino prava v mednarodnih razmerjih. Načelo pacta sunt servanda je eno temeljnih načel mednarodnega prava, ki ne more biti predmet arbitrarne in proste presoje aktualnih in posameznih političnih elit ali oblastnikov. Teze o spoštovanju mednarodnega prava le takrat, ko to koristi "interesom države in njenim državljanom", so na dolgi rok škodljive in nevarne, tako za posamezno državo kot tudi za celotno mednarodno skupnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Referendumi, zapolnjevanje protiustavnih praznin in sistematizacija prava

Tomaž Pavčnik, 19.1.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 2/2017Pero profesorja in bivšega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča se je v Dnevnikovem Objektivu (z dne 7. januarja 2017) pomudilo ob odločbi Ustavnega sodišča s konca minulega leta (U-I-249/14). Gre za odločbo, s katero je Ustavno sodišče zavrglo zahtevo enainšestdesetih poslancev, ki so želeli presojo ustavnosti zakonske ureditve glede biomedicinske pomoči, zamejene na heteroseksualne pare v pravno priznani skupnosti. Ob odločbi, ki jo je komentator označil kot duhovito (temu je mogoče le z veseljem pritrditi), pa je komentatorjevo pero s svojim bistvom seglo še dlje. Na podlagi ločenih mnenj (odklonilnega sodnice Jadek Pensa in pritrdilnega sodnice Sovdat, ki se mu je pridružila sodnica Mežnar) je razprl možno prognozo nadaljnje ustavnosodne prakse glede dopustnosti referendumov, ki odpravljajo protiustavno stanje. Zgodba je znana: izvira iz odločitve, spet s področja družinskega prava, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (zadeva U-II-1/15).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dostojnost, spodobnost ...

Tomaž Pavčnik, 24.11.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45-46/2016Eno šolsko leto je moj prvorojenec domov stalno prinašal kaznovalni ukrep, znan pod splošnim imenom Podpis. Ni jih prinašal prej in ne pozneje. Če me spomin ne vara, je bilo tudi pri meni prav pri isti starosti (in v isti šoli) zelo podobno. Podpise sem tedensko zbiral v beležki ... Tomaž je motil pouk. Tomaž je med uro glasbene vzgoje ... in tako do konca šolskega leta. Nato je nekoga srečala pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Glose ob sodniškem pravu

dr. Marijan Pavčnik, 1.9.2016

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 34/2016Sodnikov informator redno dobivam. Če je le mogoče, ga tudi diagonalno pregledam in si odtisnem odločbe, ki jih potrebujem in me zanimajo. V eni od e-številk (še iz leta 2015) se ustavim pri kazenskopravni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 22/2015 z dne 28. septembra 2015. V njej berem: "Vsaka uporaba prava je hkrati njegova razlaga. (...) Predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, je pomen norme."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Od pravne k sodniški državi

dr. Marijan Pavčnik, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 29-30/2016Dela profesorja Bernda Rüthersa so vse od njegovega že kar klasičnega dela Neomejena razlaga (1967) dragocen prispevek k metodologiji pravnega vrednotenja. V nizu teh del je tudi knjiga Tajna revolucija od pravne k sodniški državi. Ustava in metode (2014). O tej knjigi in ob njej govori tudi ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Problemi formalizma - drugič (meje uradnega preizkusa)

Tomaž Pavčnik, 16.6.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24/2016Tokrat bom nadaljeval tam, kjer sem končal prejšnjo kolumno. Procesni zakoni bolj ali manj strogo določajo, kaj sodišče mora in česa ne sme početi po uradni dolžnosti. Meje uradnega preizkusa so tipičen primer formalnosti, ko se sodišče z vsebino ne sme ukvarjati - če pa jo slučajno uzre, mora pred njo mižati. Tak formalizem je načeloma dopusten zato, da so postopki sploh lahko učinkoviti. Če znova vpeljem tudi lika razburjenega laika na eni in zadrtega ali duševno lenega pravnika na drugi strani, bo iz njunih tipičnih in pričakovanih odzivov jasno, da obseg in ostrina formalizma tu nista neproblematična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Problemi formalizma

Tomaž Pavčnik, 5.5.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 18/2016Naslov se sliši učeno kot kakšna razprava, kar pa kolumna ni. Skoraj kot Problem vožnje po vesolju. A sami temi nista brez podobnosti: kakor je formalizem nujno zlo prava, je gravitacija osrednje mesto vožnje po vesolju. Željo po vožnji po vesolju sicer poganja ena od treh najbolj bistvenih človeških lastnosti. Poleg želje po iskanju bistva (smisla) in, drugič, gona po obstoju je to namreč, tretjič, prav ta (tudi erotična in zato samouničujoča) želja po odhajanju v neznano. Vendar pri razčlenjevanju problema vožnje po vesolju je ta človekova opredelilna lastnost samo gon in navdih. Gravitacija vesoljskih teles pa je tista konstanta, ki se ji reševanje problemov vožnje po vesolju ne more ogniti in je še manj zanikati. Z njo se ukvarja v želji po odkrivanju novih svetov. Na njej sloni in pade. Na tla ali pa v nenadzorovan prostor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Izziv čiste teorije prava

dr. Marijan Pavčnik, 21.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 16-17/2016Čista teorija prava je najbolj znana teorija, ki je zaznamovala splošno teorijo prava v 20. stoletju in je še danes predmet živahnih razpravljanj. Njen utemeljitelj je Hans Kelsen (1881?1973), ki poskuša odgovoriti "na vprašanje, kaj in kakšno je pravo, in ne na vprašanje, kakšno naj bi bilo oziroma kako naj bo oblikovano". Čista teorija prava je "pravna znanost in ne pravna politika".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Nevarni droni t. i. etike

Tomaž Pavčnik, 4.2.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 5/2016Najprej o naslovu. Besedna zveza tako imenovano si najbolj uspešno utira pot v nizki politični govorici, ko govorec ne zna utemeljiti razlike med nečim, kar je pojmovno deklarirano, in tistim, kar v konkretni resničnosti je. O razliki zgolj namiguje, tako da se opre na to priročno berglo, kar mu omogoča nadaljnje verbalno drezanje in zamegljevanje. Te kontaminirane besedne zveze se je zato dobro izogibati. A vendar je kdaj neizogibna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Prelisičenje zakona zaradi dodatka za stalno pripravljenost

dr. Marko Pavliha, 21.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 03-04/2016Živo se spominjam sijajnih predavanj profesorja dr. Janeza Kranjca v prvem letniku ljubljanske pravne fakultete, ko nam je med obilico pravnih maksim slikovito pojasnil reklo in fraudem legis agere, (kako ne) ravnati v prevaro zakona. Do izigravanja alias obida zakona pride tedaj, ko oseba zlorabi njegovo pomanjkljivo besedilo za to, da doseže cilj, ki je v nasprotju z namenom zakona. Razlika med kršitvijo in obidom predpisa je v tem, da v prvem primeru nekdo stori tisto, kar je prepovedano, v drugem pa ob siceršnjem spoštovanju pravne dikcije prelisiči smisel pravne določbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Razlagalni razmislek ob dnevu ustavnosti

dr. Marijan Pavčnik, 7.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2016Ustava ni samo temeljni vsebinski pravni akt, ki ureja temeljne (človekove) pravice, temeljna pravna načela in državno ureditev. Pomembno je, da je tudi izhodiščni postopkovni akt, ki omogoča, da državnopravno organizirana skupnost lahko deluje. V naravi vsakega normativnega pravnega akta, ustave pa še posebej, je, da njegova vsebina ni vnaprej samodejno tako določno izklesana, da jo je treba samo še uporabiti. Preden pravni akt, ustavo pa še posebej, uporabimo, ga je treba razumeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Množično financiranje s pravnega zornega kota

Pečar Jan, Bratina Miha, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Jan Pečar, Miha Bratina, Pravna praksa, 48/2015Kip svobode je bilo res francosko darilo Združenim državam Amerike, a brez množičnega financiranja bi najverjetneje še nekaj časa "počivalo" v skladišču. Proračun Združenih držav Amerike namreč ni zadostoval za zagotovitev sredstev za postavitev temeljev, na katerih bi mogočna skulptura stala. Vsem poznani Joseph Pulitzer je rešitev videl v zbiranju sredstev s pomočjo kampanje v časopisu The New York World, ki se je na koncu izkazala za uspešno. Pulitzer je tako ob temeljih skulpturi vzpostavil še ene temelje, in sicer temelje množičnemu financiranju, ki v "višave" dviguje številne podjetnike, ki zagonskega kapitala ne bi mogli dobiti drugje. Priljubljenost in pojavne oblike množičnega financiranja strmo naraščajo, a še niso niti blizu svojega vrhunca, ampak so najverjetneje šele na začetku. Z vse večjo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi vprašanja, ki jim veljavna pravna ureditev bodisi ni dorasla bodisi pa sami akterji nanjo niso dovolj pozorni in se ne uspejo izogniti težavam, ki bi jih s primerno pravno pomočjo morali vnaprej vsaj zaznati, če že ne uspešno preprečiti. Namen tega članka je na eni strani opozoriti na nekatera pravno problematična področja, ki lahko zagrenijo poslovno življenje zbirateljem sredstev s pomočjo množičnega financiranja, in na drugi strani opozoriti na neprilagojenost pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Listi iz oktobrskega in novembrskega dnevnika

dr. Marijan Pavčnik, 3.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2015 V oktobru 2015 V začetku oktobra se udeležim enodnevnega simpozija za pravno in socialno filozofijo. Simpozij je bil na ljubljanski pravni fakulteti, organizirala pa sta ga slovensko pravno-filozofsko društvo in pristojna katedra. Spiritus agens, ki je domala vse
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Naj jalovo sodelovanje postane lojalno

dr. Marko Pavliha, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 35/2015V počitniški obmorski vročici vzkali in se razcveti marsikatero prijateljstvo in vname kakšno željno srce, vendar na koncu prepogosto ostanejo le zadimljena pogorišča. Mar je tako tudi z rdeče-belo šahovnico in zeleno lipo, ki sta usodno zraščeni z modro bližino, toda prevečkrat izkrivljeni v bolečo sivino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Diplomatski kič?

Tomaž Pavčnik, 3.9.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015Ena bolj estetskih prvin prava je v argumentu notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda. Ta argument nas pri ustvarjanju prava usmerja k temu, da bi pravo ne bilo zgolj zbirka poljudnih in okostenelih pravnih pravil, marveč organska celota, v kateri se ustrezno odražajo in medsebojno oplajajo tri pravno pomembne ravni: svet temeljnih vrednot, življenjska stvarnost in notranje zakonitosti normativnega hierarhičnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Občasne dnevniške glose

dr. Marijan Pavčnik, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2015 V aprilu 2015 Pred televizijskim zaslonom sem bore malo. Z mlajšo kolegico ob deseti uri zvečer redno gledam Odmeve. Moti me, da se ne začno s kratkim (na primer petminutnim) pregledom domačega in tujega dogajanja. Še bolj pa moti, da se Odmevi tu in tam spreminjajo v svoje
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gozd, drevesa, piksli, misli in besede

Tomaž Pavčnik, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, da kdo zaradi dreves ne vidi celotnega gozda, je večkrat uporabljen tudi za sodstvo. To navezavo večkrat priznava tudi sodstvo samo. Njegovo nadaljnjo razsežnost lahko razstremo, če ga dodatno zaostrimo še v drugo smer. Mar ni tako, da a priori ne vidimo ne gozda ne dreves, marveč le barvno gmoto točk pred seboj. Na dlani je, da gre pri zornem kotu gledanja vselej za interpretacijo. Te interpretacije novorojenec ni zmožen. Njegov pogled je pristno kaotičen in šele s časom se pod vplivom lastnega intelekta in civilizacijskih predpostavk priuči take ali drugačne interpretacije. Pri tem nekdo bolj in drugi manj živi v utvari, da njegov pogled ni plod interpretacije, marveč da sprejema stvarnost kot tako. A vendar stvarnost ni nič drugega kot kaos, ki mu po zdaj takih zdaj drugačnih merilih dajemo različne splošno sprejete oblike. Dovolj je, če si ogledujemo slike zvezdnih meglic v vseh mogočih barvnih tonih, ki so med seboj oddaljene na milijarde svetlobnih let, pa lahko spoznamo, kako daleč stran sta naš pogled in naša interpretacija videnega od resničnega, stvarnega objekta opazovanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(140)

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(5) 2016(10)
2015(10) 2014(12) 2013(10) 2012(13)
2011(3) 2010(5) 2009(5) 2008(5)
2007(7) 2006(3) 2004(5) 2003(3)
2002(1) 2001(2) 2000(1) 1999(1)
1998(1) 1997(9) 1994(1) 1993(3)
1992(1) 1991(20)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov