O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 223)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Konferenca WTO v Ženevi: od trgovine blaga k robotiki in iskanju novih pravil hegemonije

dr. Irena Peterlin, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 33/2019V Ženevi se je 7. in 8. junija 2019 odvijal eden od pomembnejših dogodkov na področju mednarodnega gospodarskega in trgovinskega prava, in sicer konferenca o pravu in politikah Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation, v nadaljevanju WTO). Gre za mednarodno konferenco in sodoben strokovni posvet, ki akademikom, diplomatom in uradnikom WTO, odvetnikom, študentom in predstavnikom podjetij omogoča, da prek interaktivnih okroglih miz sodelujejo v aktualnih razpravah s priznanimi mednarodnimi trgovinskimi strokovnjaki iz krogov akademikov in praktikov. Obravnavali so različne teme, tematsko razdeljene na pet sekcij, vsako od njih je vodil izkušen moderator. Zaradi aktualnih političnih dogodkov, ki hromijo delovanje WTO, je bila konferenca zelo dobrodošla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Pravni vidiki kibernetske varnosti (2. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 7.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI, ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 9-10/2019V prvem delu prispevka sva predstavila ključna pravna vprašanja o zagotavljanju kibernetske varnosti in podala kratek pregled zakonodaje. V drugem delu pa na namišljenem primeru vdora obravnavava ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in pojasnjujeva, zakaj mora pri njihovi implementaciji, delovanju in odpravljanju posledic sodelovati ustrezno podučen pravnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Opravljanje poslovne dejavnosti v domačem okolju

mag. Suzana Pisnik, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 5-6/2019Zaradi različnih državnih spodbud za razvoj podjetništva in samozaposlovanja ter gospodarske krize se je veliko ljudi odločilo za opravljanje samostojne poslovne dejavnosti in odprtje lastnega podjetja. Vsak samozaposleni oziroma podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, se ob ustanavljanju sreča z vprašanjem stroškov. Poleg registracije podjetja je pomembna postavka poslovni prostor. Dejavnost lahko podjetnik opravlja v najetih prostorih, lahko jih kupi ali dejavnost opravlja v lastni hiši oziroma stanovanju večstanovanjske stavbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Bančna kriza 2008: primerjava Islandije in Slovenije

Nace Potočnik, 20.12.2018

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Nace Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2018Globalna bančna kriza iz leta 2008 je močno prizadela delovanje finančnih in gospodarskih sistemov številnih držav po svetu, zato je bil pozneje njeni sanaciji namenjen zajeten del nacionalnih proračunov. Pričujoči članek sistematično razišče in primerja tri ključne razlike med Islandijo in Slovenijo v povezavi z bančno krizo, in sicer razhajanja glede vzrokov za nastanek bančne krize, njene sanacije in postopkov, ki sta jih državi izvedli z namenom določitve kazenske, politične in drugih odgovornosti udeleženih subjektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravo družb in poslovno pravo

dr. Krešimir Puharič, 8.11.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Krešimir Puharič, Pravna praksa, 43/2018Dr. Branko Korže je v recenziranem učbeniku uvodoma bistveno odstopil od sicer večinsko uveljavljene akademske prakse, ki jo zasledimo na primer v učbenikih Dedno pravo, Uvod v pravoznanstvo, Rimsko pravo, Statistika za družboslovce in Ekonomija, v katerih so brez izjeme izrecno navedena temeljna dela za nadaljnje raziskovanje in izpopolnjevanje. Veljalo bi torej zapisati, da gre pri recenziranem učbeniku za "nasledstvo" učbenikov Osnove gospodarskega prava, Gospodarsko pravo z osnovami prava in družbenolastninskih razmerij in navsezadnje tudi istoimenskega učbenika Pravo družb in poslovno pravo avtorja dr. Kreša Puhariča, katerega glavnim poudarkom avtor recenziranega učbenika tudi najopazneje sledi, ne da bi dosledno upošteval splošno znana in široko uveljavljena pravila citiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Narava sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika

Jaka Pengov, 6.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 33/2018Dogmatska obravnava neke pravne ustanove pogosto prispeva k boljšemu razumevanju pravnih besedil in k spoznanju ter h kritiki pravne prakse, s čimer lahko pripomore, da je praksa prepričljivejša, predvidljivejša in učinkovitejša pri udejanjanju ciljev izbranega področja prava. V članku obravnavam značilnosti pravne ustanove sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika. Gre za krajšo teoretsko analizo, katere sklepe je mogoče uporabiti pri upravljanju in vodenju stečajnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Nejasnosti pravne narave odloka

dr. Mirko Pečarič, 19.7.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 28-29/2018Slovenski mediji so nedavno poročali o izbiri "strateškega partnerja" (kitajsko državno podjetje Hisense), ki naj bi velenjsko Gorenje rešil pred črnim scenarijem. Na Ministrstvu za finance so po poročanju STA "ponovili stališče, da je strategija upravljanja kapitalskih naložb države političen dokument, ki ga je sprejel državni zbor. Naloga poslovodstva družb v državni lasti je maksimiranje vrednosti podjetja za lastnika. Končno odločitev o prodaji bo sprejelo poslovodstvo KAD, ki mora oceniti vrednost naložbe, če ostanejo lastniki v obstoječem deležu oz. če se iz družbe umaknejo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Prekinitev in nadaljevanje (ne)pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - avtomatizem ali presoja?

Jaka Pengov, 11.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 1/2018Pravne posledice začetka stečajnega postopka so materialnopravne in procesne. Nekatere procesne posledice so urejene v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), druge pretežno v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). V prispevku preučujem, kdaj (tj. v katerih vrstah zadev) in zakaj se, upoštevajoč spremembo po noveli ZPP-E, (ne)pravdni postopek, kadar se začne stečajni postopek nad pravdno stranko ali udeležencem postopka, prekine ter kdaj in zakaj se lahko nadaljuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 21.9.2017

Obresti in obrestna mera

Robert Preininger, Pravna praksa, 35/2017Teze kolega dr. Sladiča, da Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, sama sodna praksa Sodišča EU ne podpira. Predvsem je bistveno, da se sodna praksa Sodišča EU z materijo neveljavnosti potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, ni ukvarjala in te pristojnosti Sodišče EU sploh nima, kar v svojih sodbah tudi izrecno poudarja. V sodbi Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai je bil predmet odločanja predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na razlago členov 4(2) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, o katerih se stranki nista dogovorili posamično. Iz obrazložitve te sodbe Sodišča EU izhaja, da sta tožnika proti banki vložila tožbo, v kateri sta zatrjevala, da določilo sklenjene posojilne pogodbe z banko, po katerem banka določi znesek vsakega mesečnega obroka v forintih (HUF) na podlagi prodajnega menjalnega tečaja banke za tujo valuto na dan pred zapadlostjo, pomeni nepošten pogoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odgovor na komentar sodne odločbe na temo kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 7.9.2017

Banke in hranilnice

Robert Preininger, Pravna praksa, 33/2017Višje sodišče v Mariboru s sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2016 veljavnosti valutne klavzule ni obravnavalo (niti pretežno, še manj pa izključno) zgolj z vidika poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, kot je to zapisano v naslovu omenjenega članka. Zato je razprava o razmejevanju med splošnim pogodbenim pogojem in glavno pogodbeno obveznostjo z vidika vsebine sklepa I Ip 289/2017 brez večjega pomena, nadaljnje izhodišče za kritiko navedene sodne odločbe, ki pretežno izhaja iz napačne domneve, da je sodišče obravnavalo veljavnost valutne klavzule zgolj ali pretežno le z vidika (nepoštenega) splošnega pogodbenega pogoja in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), pa po mojem mnenju ni ustrezno in ustvarja zmotno predstavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

V senci ideoloških izzivov v globalni areni je začel veljati novi sporazum WTO o olajševanju trgovine blaga

dr. Irena Peterlin, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 16-17/2017Dne 22. februarja 2017 je začel veljati nov sporazum Svetovne trgovinske organizacije (WTO). O novem sporazumu WTO o olajševanju trgovine (ang. Trade Facilitation Agreement, v nadaljevanju: TFA) ni bilo veliko slišati, saj naslovnice časopisov polnijo druge teme, ki se nanašajo na trgovino na ravni držav, kot so: uvajanje zaščitnih ukrepov držav, nacionalni protekcionizem, grožnje s trgovinskimi vojnami in aktualni pogledi nacionalnih držav na svetovni gospodarski red. Ideološke premike in družbeno nezadovoljstvo z ekonomskimi integracijami in svobodno trgovino najbolje ponazarjata brexit in zmaga Donalda J. Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika, ki sta posledično izzvala vprašanje legitimnosti EU v regiji in WTO na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Novi protekcionizem, zaščita domačega gospodarstva in do kod segajo nacionalni interesi v pravu WTO

dr. Irena Peterlin, 30.3.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 12-13/2017Leto 2017 se je z vidika mednarodnih gospodarskih dogajanj začelo zelo pestro. Zaključila sta se dva zelo pomembna svetovna dogodka, ki nakazujeta trende na področju globalnega razvoja in mednarodne trgovine ter prihodnosti EU. V Davosu se je zaključil Svetovni gospodarski forum (WEF) in Združene države Amerike (ZDA) imajo novega predsednika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Sodna praksa glede dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke

Žiga Perović, 23.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Banke, zavodi

Žiga Perović, Pravna praksa, 7-8/2017Pomembnosti vloge, ki jo bančni sektor igra v modernem gospodarstvu, ne moremo zanikati. Prav zato je izjemnega pomena tudi posebna ureditev, ki jo evropska in nacionalne zakonodaje določajo za širši finančni sektor. Vedno bolj so v ospredju tudi dovoljenja, ki jih izdajajo pristojni nadzorni organi. Po zadnji finančni krizi, ki je razkrila marsikatere pomanjkljivosti delovanja bančnega sistema, se je zopet pričelo razpravljati o t. i. "fit and proper" testu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Dokapitalizacija in nakup lastnih delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 16.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 6/2017Delniška družba je prodala svojo naložbo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri je bila pred leti kupljena. Zaradi tega bo poslovno leto zaključila z izgubo iz poslovanja, ki je ni mogoče pokriti niti z uporabo prenesenega dobička iz prejšnjih let. Družba bo dokapitalizirana, hkrati bodo obstoječi delničarji družbi odprodali delnice z namenom umika. Družba je sicer solventna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Redno zmanjšanje osnovnega kapitala in združevanje delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 10.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 43/2016Delniška družba je v letu 2006 zmanjšala osnovni kapital. Pri tem so nastale delne pravice (147). Družba ni uredila tega stanja, zato ima še danes pri AJPES vpisanih 155.000 delnic, pri KDD pa 154.853. Teh 147 delnic je seštevek delnic 240 delničarjev, ki so bile ob zmanjšanju osnovnega kapitala manjše od 1 cele delnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička in oblikovanje tožbenega zahtevka

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 14.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do dela dobička (dividende) je v 176. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določena kot ena izmed temeljnih in najpomembnejših premoženjskih pravic delničarjev. Skladno z 230. členom ZGD-1 se predpostavlja, da se bilančni dobiček deli med delničarje. Vendar pa lahko skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička odloči tudi, da se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička ali se med delničarje sploh ne razdeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Slovenska družba se je preselila v Italijo

mag. Jerneja Prostor, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 36-37/2016Še nedavno bi morala družba, ki bi se želela preseliti v drugo državo in ji tudi pravno pripadati, najbrž svojo namero uresničiti z uporabo splošnih pravil prava družb. To bi na primer za slovensko družbo pomenilo, da bi morala izvesti likvidacijski postopek ali morda postopek prenehanja po skrajšanem postopku v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nato pa bi se v drugi državi ustanovila skladno s splošnimi pravili o ustanovitvi gospodarske družbe države članice gostiteljice. Izvedba teh postopkov bi bila zelo zamudna, ob upoštevanju potrebe po prodaji podjema zaradi pravila o poplačilu vseh upnikov v likvidacijskem postopku pa s podjetniškega vidika morda celo usodna. Potrebe poslovne prakse so tako pokazale, da bi bilo nujno družbam v primeru selitve omogočiti prenos sedeža, ne da bi morala družba zaradi tega prenehati in se potem na novo ustanavljati. Opozoriti velja, da v tem primeru ne gre zgolj za dejansko opravljanje poslovanja v drugi državi članici ali za prenos dejanskega sedeža v drugo državo članico, pri čemer bi družba ohranila pravno pripadnost državi ustanovitve, temveč gre za spremembo statutarnega sedeža družbe in s tem države, po pravu katere se presoja personalni statut družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Prikaz videza izdelka pri registraciji modela

dr. Klemen Pohar, 19.5.2016

Varstvo konkurence, cene

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2016Pravice industrijske lastnine lahko podeli pristojni urad za tisti predmet varstva, za katerega prijavitelj to predlaga, pri tem pa je predmet varstva omejen z značilnostmi, kot jih opredeli prijavitelj. Pomen opredelitve predmeta varstva je še posebej izrazit pri vlaganju patentnih prijav, pri katerih posamezne besede v patentnem zahtevku predstavljajo dodatne zamejitve predmeta varstva, če je bil to namen prijavitelja ali ne. Opredelitev predmeta varstva pa ima velik pomen tudi pri registraciji modela, kar nazorno kaže tudi predstavljena sodba, v kateri je imel ključno vlogo pri ugotavljanju obstoja kršitve modela način grafične predstavitve videza izdelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Urejanje kapitalskih razmerij med družbeniki ob nominalnem povečanju osnovnega kapitala d. o. o.

dr. Saša Prelič, 24.3.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 12-13/2016Družba, ki je pravno organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, lahko poveča osnovni kapital efektivno, z novimi vložki, ali pa nominalno, torej iz sredstev družbe. Pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala se postavlja vprašanje, ali je kapitalska razmerja po povečanju osnovnega kapitala dopustno urediti tudi z izdajo novih poslovnih deležev, upoštevaje določbo petega odstavka 517. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), po kateri je treba zaradi povečanja povečevati osnovne vložke družbenikov, in - če to ni dopustno -, ali je mogoče kapitalska razmerja urediti tudi kako drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Vpliv statusne oblike na upravljanje kolektivne organizacije

dr. Bojan Pretnar, 22.10.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Bojan Pretnar, Pravna praksa, 41/2015Slovenija mora do 16. aprila 2016 v nacionalni pravni red prenesti Direktivo 2014/26/EU, ki prvič na ravni EU ureja oziroma harmonizira načela kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic ter določa pravila za izdajanje več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. Že pri prvem vpogledu v Direktivo 2014/26/EU je jasno, da bo zdaj veljavni slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki med drugim ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, deležen velikih sprememb - dovolj velikih, da bi bilo smiselno kolektivno upravljanje urediti v samostojnem zakonu. Kaže, da se je Slovenija za ta korak tudi odločila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Liberalizacija trgovine z izdelki informacijske tehnologije na globalni ravni

dr. Irena Peterlin, 16.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 28/2015V okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in prizadevanj za liberalizacijo trgovine na področju informacijske tehnologije je v Ženevi v centru William Rappard maja potekala strokovna delavnica, ki ji je naslednji dan sledilo zasedanje odbora članic, ki so udeležene pri širitvi produktov, ki spadajo na področje informacijske tehnologije (angl. Committee on Participants on the Expansion of Trade Information Technology Products - Odbor ITA). Oba dogodka sta bila namenjena prizadevanjem, da se čimprej zaključijo trenutna pogajanja o posodobitvi sporazuma o informacijski tehnologiji, pod oznako ITA-2.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Odgovor na članek Je valutna klavzula naravna nesreča?

Alja Pestar, 19.3.2015

Banke in hranilnice

Alja Pestar, Pravna praksa, 11-12/2015Mag. Sandi Kodrič je poudaril irelevantnost vprašanj Združenja Frank na 16. seji parlamentarnega odbora za finance, ki je bila 5. februarja 2015, s stališča varstva potrošnikov in zasebnopravnega odnosa med banko in komitentom. S trditvami v članku se v združenju ne strinjamo, saj so vsa navedena vprašanja bistvena za dokazovanje kršitev Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Obligacijskega zakonika (OZ).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(223)

Leto objave

2019(4) 2018(6) 2017(6) 2016(6)
2015(4) 2014(6) 2012(3) 2011(4)
2010(2) 2009(7) 2008(10) 2007(5)
2006(10) 2005(11) 2004(9) 2003(9)
2002(10) 2001(11) 2000(13) 1999(12)
1998(17) 1997(19) 1996(13) 1995(8)
1994(4) 1993(2) 1992(4) 1991(8)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov