O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Nova Ljubljanska mediacijska pravila

mag. Marko Djinović, 14.2.2019

Civilni sodni postopki

mag. Marko Djinović, Pravna praksa, 7/2019V zadnjih nekaj letih je večina vodilnih arbitražnih institucij mediaciji namenila pomembnejše mesto v svojem instrumentariju alternativnega reševanja sporov. Med njimi so denimo stockholmski SCC, londonski LCIA, pariški ICC, dunajski VIAC, milanski CAM in drugi. Tej skupini se je letos pridružila tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije z novimi mediacijskimi pravili, poimenovanimi Ljubljanska mediacijska pravila (v nadaljevanju LMP), ki so pričela veljati 1. januarja 2019 in jih predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Z novimi pravili do sodobne arbitraže (3)

Djinović Marko, Rižnik Peter, 15.5.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Djinović, Peter Rižnik, Pravna praksa, 19/2014V arbitražni skupnosti je že udomačen rek, da je arbitraža toliko dobra, kot so dobri arbitri. Pravila posamezne arbitražne institucije, naj bodo še tako sodobna, tako niso le procesni okvir, po katerem teče postopek, in sama še niso zadosten pogoj za učinkovito in kakovostno rešitev spora. Predvsem je pomembno, da se v praksi izvajajo tako, da glede na okoliščine posameznega primera omogočajo optimalno razmerje med ključnimi pričakovanji strank (oglišči magičnega trikotnika): časovna in stroškovna učinkovitost postopka ter kakovost končne odločitve. Da bi lahko omenjeni rek prišel do veljave, morajo torej svojo nalogo opraviti arbitri, stranke kot uporabniki arbitraže in arbitražne institucije v vlogi varuha učinkovitosti in kakovosti arbitražne storitve. Stalna arbitraža pri GZS si je zato ob sprejetju Ljubljanskih arbitražnih pravil kot eno svojih prednostnih nalog zastavila prav njihovo dosledno izvajanje, z namenom izpolnjevanja pričakovanj strank. V tem prispevku bova predstavila nekatere sodobne poglede na vlogo in naloge arbitrov ter njihovo uveljavljanje v praksi. Ob novih Ljubljanskih arbitražnih pravilih obravnavava izbrane vidike funkcije arbitra, standardov nepristranskosti in neodvisnosti arbitrov in vlogo arbitrov pri učinkovitem vodenju arbitražnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Z novimi pravili do sodobne arbitraže (2)

Marko Djinović, 8.5.2014

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Djinović, Pravna praksa, 18/2014Nova Ljubljanska arbitražna pravila prinašajo sodobno ureditev imenovanja arbitrov, ki sledi ciljem, da se v tej ključni fazi arbitražnega postopka arbitražni senat oblikuje v čim krajšem času in da se ob široki avtonomiji strank zagotovi nepristranskost, neodvisnost, razpoložljivost ter kakovost izbranih arbitrov. V tem prispevku bom predstavil glavne značilnosti postopka imenovanja arbitrov po Ljubljanskih arbitražnih pravilih skozi vlogo, ki jo imajo v tem postopku stranke kot nosilke avtonomije, arbitri in Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Z novimi pravili do sodobne arbitraže (1)

Djinović Marko, Lahne Nejc, 24.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Marko Djinović, Nejc Lahne, Pravna praksa, 16-17/2014Nova Ljubljanska arbitražna pravila po vzoru modernih arbitražnih pravilnikov strankam omogočajo začetek arbitražnega postopka z zahtevo za arbitražo (angl. Request for Arbitration). Zahteva za arbitražo je v mednarodni arbitražni praksi uveljavljen institut, ki omogoča strankam lažji vstop v arbitražni postopek kot pri klasični tožbi. Nekateri vidiki novih Ljubljanskih arbitražnih pravil so bili na straneh te revije že predstavljeni, v tem prispevku in še nekaj naslednjih pa bova predstavila še nekatere druge novosti, tokrat glavne značilnosti zahteve za arbitražo po novih pravilih in nekatera pomembna vprašanja ter pravne posledice v zvezi z začetkom arbitražnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Skupno evropsko prodajno pravo - mar v B2B že ne obstaja?

Djinović Marko, Friedl Andrej, 21.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marko Djinović, mag. Andrej Friedl, Pravna praksa, 7-8/2013Po tem, ko je Evropska komisija pred dobrim letom objavila predlog Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL), je bil ta deležen precej živahnih odzivov v mednarodni poslovni skupnosti. Največ kritik je požel inovativen pristop pri urejanju osebnega področja uporabe CESL, ki poleg čezmejnih prodajnih pogodb med podjetji in potrošniki (razmerja B2C) obsega tudi čezmejne prodajne pogodbe med gospodarskimi subjekti (razmerja B2B), kadar je vsaj ena od strank malo ali srednje veliko podjetje. CESL, ki je navdahnjen z "evropsko idejo" o varstvu potrošnikov, v razmerja B2B na področju mednarodne prodaje povsem nekritično vnaša koncept potrošniškega varstva "šibkejše stranke" (malo ali srednje veliko podjetje), ki pa je z vidika mednarodne poslovne prakse nesprejemljiv. Za poslovno prakso je, ko gre za razmerja B2B, enako sporna tudi ocena Evropske komisije o stopnji poenotenja prodajnega prava na ravni EU, na kateri utemeljuje potrebo po CESL.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Eno leto uporabe pravil Incoterms 2010

Friedl Andrej, Djinović Marko, 22.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Andrej Friedl, Marko Djinović, Pravna praksa, 49-50/2011Aktualna vprašanja v domači in mednarodni poslovni praksi Mineva eno leto, odkar so začela veljati prenovljena pravila Incoterms 2010. V tem času so se nova pravila Incoterms 2010 v poslovni praksi povsem uveljavila in v pogodbah učinkovito zamenjala "stara"
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Novi Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami

Djinović Marko, Geisler Robert, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Marko Djinović, Robert Geisler, Pravna praksa, 38/2011Na zboru članov GZS - Zbornice za poslovanje z nepremičninami, Združenja družb za nepremičninsko posredovanje, je bil v zadnjih avgustovskih dneh sprejet nov Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki nadomešča stari kodeks iz leta 1996 v delu, v katerem ta ureja odnose med udeleženci prometa z nepremičninami. Potreba po novem kodeksu je nastala predvsem zaradi spremenjenih pogojev delovanja nepremičninskih družb na trgu in v tem obdobju sprejete ter večkrat spremenjene matične zakonodaje s področja posredovanja v prometu z nepremičninami. Ta sicer ureja razmeroma zaokroženo področje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami, vendar pa po naravi stvari ne more (in tudi nima namena) zaobjeti vseh odnosov v dejavnosti v vsej njihovi pestrosti. Zlasti to velja za odnose, ki so na stičišču prava in (poslovne) morale. Na tem področju se odpira polje avtonomnega pravnega urejanja gospodarskih subjektov, združenih v strokovna združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄13

Posebnosti vključitve klavzule CIF Incoterms 2010 v prodajno pogodbo

Marko Djinović, 7.4.2011

Obligacije

Marko Djinović, Pravna praksa, 13/2011Klavzula CIF (named port of destination) Incoterms 2010 tudi po zadnji reviziji ohranja status ene od gospodarsko najpomembnejših in v mednarodni trgovini najpogosteje uporabljenih trgovinskih klavzul, saj je univerzalno orodje za distančno prodajo in prodajo v tranzitu. Vendar pa ima uporaba klavzule CIF številne pasti, povezane z dobavo blaga, prehodom nevarnosti, sklenitvijo prevozne in zavarovalne pogodbe, prevoznimi listinami ter izvedbo plačilne operacije, o čemer priča bogata sodna praksa. Pri klavzuli CIF tako še zlasti prihaja do izraza načelo, da mora biti prodajna pogodba povsem usklajena s preostalimi pogodbami, ki skupaj tvorijo osnovno arhitekturo trgovinske transakcije. V tem prispevku bom obravnaval gospodarski domet klavzule CIF s poudarkom na nekaterih posebnostih njene vključitve v prodajno pogodbo. Pri tem izhajam iz podmene, da je treba za pravilno razumevanje in uporabo klavzule CIF ločevati med njenim poslovnim namenom na eni in pravno opredelitvijo na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Klavzula FOB Incoterms 2010

Marko Djinović, 10.3.2011

Obligacije

Marko Djinović, Pravna praksa, 9/2011Med trgovinske klavzule, ki so z revizijo Incoterms 2010 doživele precejšnje spremembe, nedvomno sodi klavzula FOB (named port of shipment) Incoterms 2010. Kljub njeni zgodovinski uveljavljenosti in široki uporabi v mednarodni trgovini pa klavzula FOB v praksi povzroča veliko težav, povezanih s prehodom nevarnosti in stroškov, ki so posledica njene pogosto nedomišljene oziroma napačne rabe, deloma pa tudi dejstva, da klavzula FOB v številnih primerih ne ustreza najbolje modernim transportnim tehnikam. V prvem delu prispevka bom obravnaval bistvene spremembe, ki jih pri klavzuli FOB prinaša revizija Incoterms 2010. V drugem delu pa bom opozoril na skrite pasti pri vključitvi klavzule FOB v prodajno pogodbo, pri čemer izhajam iz predpostavke, da je dejanska uporabnost klavzule FOB v moderni poslovni praksi razmeroma omejena, ustrezna alternativa pa je v večini primerov klavzula FCA (named place of delivery) Incoterms 2010.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

Vključitev novih klavzul DAT in DAP Incoterms 2010 v prodajno pogodbo

Djinović Marko, Rižnik Peter, 10.2.2011

Obligacije

Marko Djinović, Peter Rižnik, Pravna praksa, 5/2011Najvidnejša vsebinska novost, ki jo za pravno-poslovno prakso prinašajo prenovljena pravila Incoterms 2010, sta novi klavzuli DAT (named terminal at port or place of destination) Incoterms 2010 in DAP (named place of destination) Incoterms 2010, ki sta nadomestili štiri klavzule iz "skupine D" izdaje Incoterms 2000: DAF (named place), DES (named port of destination), DEQ (named port of destination) in DDU (named place of destination) Incoterms 2000. Eno temeljnih vprašanj, ki se strankam postavlja pri pripravi prodajnih pogodb za leto 2011, je, katero od obeh novih klavzul izbrati v položajih, v katerih so doslej uporabljale klavzule DAF, DES, DEQ in DDU Incoterms 2000? V tem prispevku bova prikazala temeljne značilnosti uporabe klavzul DAT in DAP Incoterms 2010 v praksi, s poudarkom na možnostih njune implementacije v prodajno pogodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Posebnosti vključitve klavzule CIP Incoterms 2010 v prodajno pogodbo

Marko Djinović, 3.2.2011

Obligacije

Marko Djinović, Pravna praksa, 4/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Klavzula EXW Incoterms 2010 kot del prodajne pogodbe

Friedl Andrej, Djinović Marko, 13.1.2011

Obligacije

dr. Andrej Friedl, Marko Djinović, Pravna praksa, 1/2011S 1. januarjem 2011 so začela veljati nova pravila Incoterms 2010, ki so nadomestila dozdajšnje Incoterms 2000. Klavzula Ex Works (... named place of delivery) Incoterms 2010 (v nadaljevanju: klavzula EXW) je le del mozaika, ki ga sestavlja enajst trgovinskih klavzul Incoterms 2010. Namen tega prispevka je opredeliti temeljne značilnosti klavzule EXW v luči revizije Incoterms 2010, na podlagi primerov iz prakse analizirati temeljne prodajalčeve in kupčeve obveznosti ter poudariti nekatere pomembnejše vidike, ki jih morajo stranke upoštevati, ko se odločajo za vključitev klavzule EXW Incoterms 2010 v prodajno pogodbo. Temu prispevku bo sledila serija člankov, ki bodo obravnavali preostalih deset klavzul Incoterms 2010.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄45

Incoterms 2010

Friedl Andrej, Djinović Marko, Rižnik Peter, 18.11.2010

Obligacije

mag. Andrej Friedl, Marko Djinović, Peter Rižnik, Pravna praksa, 45/2010Dne 1. januarja 2011 bodo začeli veljati prenovljeni Incoterms 2010 - pravila Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu (MTZ) za uporabo trgovinskih klavzul v domači in mednarodni trgovini, ki bodo nadomestila dozdajšnje Incoterms 2000. Revizija Incoterms 2010 prinaša nekatere pomembne novosti za pravnoposlovno prakso, ki jih je treba upoštevati pri pripravi pogodb za leto 2011. Zato je dobro poznavanje vsebine trgovinskih klavzul Incoterms, prednosti, ki jih prinaša vključitev posamezne klavzule v prodajno pogodbo, in smeri razvoja poslovne prakse bistvenega pomena za zagotovitev pravne varnosti v domačih in mednarodnih trgovinskih transakcijah. Namen avtorjev tega prispevka je, da ob tako pomembnem dogodku za svetovno poslovno skupnost, kot je sprejetje prenovljenih pravil Incoterms 2010, slovenski poslovni in strokovni javnosti predstavimo bistvene značilnosti revizije Incoterms 2010 in pomembnejše novosti, ki jih prinaša za pravnoposlovno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Nepopolna ponudba in javno naročanje

Marko Djinović, 22.9.2010

Kultura in umetnost

Marko Djinović, Pravna praksa, 34/2010Pred nami je priročnik z naslovom Formalno nepopolna ponudba v praksi javnega naročanja avtorice mag. Maje Potočnik (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2010, 143 strani). V praksi javnega naročanja ima institut formalno nepopolne ponudbe namen vzpostaviti ravnovesje med zahtevo naročnikov po izpolnjevanju vseh pogojev iz razpisne dokumentacije in možnostjo ponudnikov, da odpravijo tiste pomanjkljivosti svoje ponudbe, ki ne pomenijo posega v načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄9

(Pod)izvajalci v postopkih javnega naročanja po novem

Marko Djinović, 4.3.2010

PRORAČUN

Marko Djinović, Pravna praksa, 9/2010V zadnjih nekaj letih je bilo mogoče zaslediti različne poskuse reševanja problema finančne nediscipline v javnih naročilih, ki se izvajajo s podizvajalci. Ti poskusi imajo pogosto naravo razmeroma ozko in kratkoročno naravnanih zakonodajnih "korekcij", zaradi česar so njihovi učinki na gospodarstvo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄7-8

"Siljenje" potencialnih kupcev nepremičnin v sklenitev posredniške pogodbe

Marko Djinović, 19.2.2009

Stavbe in stavbna zemljišča

Marko Djinović, Marko Djinović, Pravna praksa, 7-8/2009Praksa posredovanja pri nakupu oz. prodaji1 nepremičnin kaže, da se v zadnjem času med nepremičninskimi družbami širi skrb vzbujajoč način poslovanja, saj nekatere od njih poskušajo pri potencialnem kupcu, ki povprašuje po točno določeni nepremičnini, pred ogledom nepremičnine na vsak način doseči p...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(17)

Leto objave

2019(2) 2014(3) 2013(1) 2011(7)
2010(3) 2009(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: D

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov