O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 49)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvršitev denarne kazni, zagrožene v tuji sodni odločbi o pravici do stikov

dr. Judita Dolžan, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6/2016Sodišče EU je moralo odločiti o tem, ali čezmejna izvršitev denarne kazni, ki je bila naložena z odločbo o pravici do stikov, izdano v drugi državi članici, spada v področje t. i. Uredbe Bruselj I ali v področje t. i. Uredbe Bruselj IIa. V konkretnem primeru je namreč belgijsko sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o razvezi, izdalo sklep o varstvu in vzgoji otrok in pravici do stikov ter preživnini za mladoletna otroka. V navedenem sklepu je za primer onemogočanja stikov določilo tudi denarno kazen za vsak dan onemogočanja stikov. Pritožnik Bohez je zaradi domnevnega nespoštovanja odločbe o stikih pred finskim sodiščem zahteval izplačilo zagrožene denarne kazni oziroma predlagal potrditev izvršljivosti navedenega sklepa. Pri tem je svoj predlog utemeljeval s tem, da gre za izterjavo zapadle denarne terjatve, zaradi česar bi se morala uporabiti Uredba Bruselj I. Ingrid Wiertz je temu ugovarjala, saj belgijsko sodišče ni dokončno potrdilo njene obveznosti plačila denarne kazni, zaradi česar naj sklep sploh ne bi bil izvršljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Uporaba videokonference pri pridobivanju dokazov v tujini

dr. Judita Dolžan, 11.2.2016

Civilni sodni postopki

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6/2016Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo je v začetku decembra 2015 organizirala sestanek ekspertne skupine glede uporabe videokonferenc in drugih modernih tehnologij pri pridobivanju dokazov v tujini. Namen je bil preučiti veljavne instrumente in prakso glede uporabe videokonferenc pri pridobivanju dokazov v tujini in ugotoviti, kako bi se najlažje rešilo odprta vprašanja, ki jih uporaba modernih tehnologij poraja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Obvezna uporaba standardnega obrazca glede pravice do zavrnitve sprejema pisanja po Uredbi o vročanju

dr. Judita Dolžan, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 45-46/2015Tokratna težko pričakovana odločitev Sodišča EU se nanaša na razlago 8. člena Uredbe 805/2004 o vročanju, ki določa pravico naslovnika do zavrnitve sprejema pisanja. V okviru odločanja o pritožbi družbe Alpha Bank Cyprus Ltd je moralo predložitveno ciprsko sodišče odločiti o veljavnosti sklepa prvostopenjskega sodišča, ki je za nično razglasilo čezmejno vročitev sedmim nasprotnim strankam v Združenem kraljestvu. Sklep, s katerim je bila odobrena vročitev sodnega poziva toženim strankam, namreč ni bil preveden v angleški jezik. Poleg tega pa naslovniki niso bili poučeni o svoji pravici, da zavrnejo sprejem sklepa v grškem jeziku, saj ni bil priložen standardni obrazec iz priloge II k Uredbi. Pri tem se je sodišču postavilo vprašanje, ali 8. člen Uredbe 805/2004 vselej nalaga obvezno uporabo obrazca iz priloge II, da se naslovnika lahko tako pouči o njegovi pravici, da zavrne sprejem tega pisanja, in če je tako, kakšne so pravne posledice opustitve obvestitve prek tega obrazca. Sodišče EU je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Watheleta in odločilo, da organ za sprejem nima diskrecijske pravice, ampak mora naslovnika pisanja vedno z uporabo standardnega obrazca iz priloge II k Uredbi 805/2004 obvestiti o njegovi pravici, da lahko zavrne sprejem pisanja. Z namenom zagotoviti neposreden, hiter in učinkovit način pošiljanja pisanj med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah okoliščina, da organ za sprejem ni uporabil standardnega obrazca, ne more voditi v ničnost vročitve, ampak je treba opustitev obvestitve naslovnika popraviti v skladu z določbami, navedenimi v Uredbi 805/2004.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Sodna odločba sodišča druge države članice, ki je v nasprotju s pravom EU, ne pomeni kršitve javnega reda

dr. Judita Dolžan, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 38/2015V eni svojih najnovejših sodb je Sodišče EU vnovič razlagalo obseg pojma javni red v Uredbi Bruselj I. V okviru spora med družbama Diageo Brands in Simiramida se je namreč nizozemskemu vrhovnemu sodišču postavilo vprašanje, ali pridržek javnega reda v 1. točki 34. člena Uredbe Bruselj I zajema tudi primer, ko je odločba države članice izvora v očitnem nasprotju s pravom EU in je bila izdana na podlagi kršitve procesnih jamstev. Nadalje je sodišče želelo vedeti tudi, ali dejstvo, da stranka, ki se sklicuje na ta razlog v državi članici izvora, ni izčrpala pravnih sredstev, ovira uspešno sklicevanje na razlog javnega reda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Opredelitev pojma pomožni postopek v Preživninski uredbi

dr. Judita Dolžan, 3.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 34/2015Sodišče EU je prvič razlagalo točki c in d 3. člena Uredbe 4/2009 (Preživninske uredbe). Vrhovnemu kasacijskemu sodišču Italije se je namreč v postopku odločanja o pritožbi zoper odločbo sodišča v Milanu postavilo vprašanje, ali je treba ti določbi Preživninske uredbe razlagati tako, da lahko v primeru, ko sodišče ene države članice odloča o tožbi glede prenehanja življenjske skupnosti ali razvezi staršev mladoletnega otroka, sodišče druge države članice pa odloča o tožbi v zvezi s starševsko odgovornostjo za istega otroka, o zahtevku v zvezi s preživninskimi obveznostmi do tega otroka kot akcesornemu zahtevku veljavno odločita obe sodišči, ki sta pristojni za odločanje o tožbi glede prenehanja življenjske skupnosti in o tožbi v zvezi s starševsko odgovornostjo, ali pa mora o tem zahtevku nujno odločiti sodišče, ki je pristojno za odločanje v postopku v zvezi s starševsko odgovornostjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zaščita pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru umetne oploditve in vitro

dr. Judita Dolžan, 23.7.2015

Delovna razmerja

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 29-30/2015Hiter razvoj medicine pogosto odpira žgoča etična in pravna vprašanja, saj pravo za temi dognanji pogosto zaostaja in mora vseskozi iskati rešitve za nove pravne probleme. Tako je tudi na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je sicer pravno dokaj urejeno, pa se kljub temu vedno znova pojavi kakšno zanimivo vprašanje. Nemško Zvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht - BAG) je tokrat odločalo o pravici do zaščite pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru umetne oploditve in vitro. Delavki, zaposleni pri zavarovalniškem zastopniku, je namreč delodajalec kmalu po tem, ko mu je omenila, da bo skušala zanositi s pomočjo umetne oploditve, odpovedal pogodbo o zaposlitvi; delavka je bila v tem času že v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zvezno delovno sodišče je odločilo, da delavka v primeru oploditve in vitro uživa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi že od trenutka prenosa oplojene jajčne celice v maternico. Zato je ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, izrečena delavki zaradi tega, ker se namerava podvreči postopku umetne oploditve in vitro, in zaradi posledične možnosti nosečnosti, nezakonita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Vročitev odškodninskih tožb proti državi izdajateljici obveznic

dr. Judita Dolžan, 2.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 26/2015Sodišče EU je v zadnjih letih že nekajkrat odločalo o razlagi Uredbe 805/2004 o vročanju. Tokrat je bil predmet razlage pojem "civilna in gospodarska zadeva", pri čemer je odločitev pomembna tudi z vidika aktualnega reševanja problematike vračila grškega dolga in morebitnega bankrota Grčije in izstopa iz evrskega območja. Dvema nemškima sodiščema se je v postopku odločanja v sporih za plačilo odškodnine oziroma za izpolnitev pogodbenih obveznosti postavilo vprašanje, ali je treba take tožbe, ki so jih vložili zasebniki, ki so imetniki državnih (grških) obveznic, proti državi izdajateljici (Grčiji) šteti za civilno in gospodarsko zadevo po Uredbi 805/2004 in je torej treba tožbo vročiti na enega od načinov, ki jih določa uredba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Preglednost pogodbenih pogojev v zavarovalnih pogodbah, povezanih s posojilnimi pogodbami

dr. Judita Dolžan, 11.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 23/2015Ob sklenitvi kreditne pogodbe potrošniki pogosto sklenejo tudi zavarovalno pogodbo za zavarovanje kredita zaradi izgube zaposlitve ali trajne nezmožnosti za delo, ki naj bi kreditojemalca ščitila v primeru prej navedenih nepredvidljivih dogodkov, ko ta ne bi bil več zmožen odplačevati mesečnih obrokov kredita. Zavarovalnica namreč v primeru nastopa takega dogodka za obdobje zavarovanja poravna obveznosti kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Pravica otroka do poznavanja svojega izvora v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

dr. Judita Dolžan, 23.4.2015

Človekove pravice

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 16-17/2015Tako kot pred njim že instančna sodišča se je tudi Vrhovno sodišče Zvezne Republike Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) moralo soočiti z vprašanjem pravice otroka do poznavanja svojega izvora v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tožnici, spočeti na ta način, sta namreč prek staršev od klinike za reproduktivno medicino zahtevali razkritje identitete njunega biološkega očeta, tj. imena darovalca. Čeprav je klinika v zunajsodnem postopku privolila v podajo želenih informacij, teh pozneje ni več želela razkriti. Prvostopenjsko sodišče je zahtevku ugodilo, pritožbena stopnja pa je tožbeni zahtevek zavrnila, z argumentom, da bi tožnici zahtevek za podajo informacij po veljavni zakonodaji lahko uveljavljali šele z dopolnitvijo 16. leta. Šele takrat naj bi bil namreč otrok sposoben oceniti vse svoje interese in pravne posledice uveljavitve svojega zahtevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Priznanje tuje sodne odločbe o nadomestnem materinstvu

dr. Judita Dolžan, 9.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 14/2015Tako kot druga tuja sodišča se tudi čedalje več nemških sodišč in upravnih organov v zadnjem času vse pogosteje ukvarja s primeri, ko pari z otrokom, ki ga je rodila nadomestna mati, želijo pripotovati ali so že pripotovali v ZRN in predlagajo naknadni vpis v tujini nastalega matičnega dejstva oziroma priznanje tuje sodne odločbe, s katero je pristojni organ v tujini odločil, da so otrokovi starši. Vse več ljudi, ki po naravni poti ne morejo postati starši in so v svoji matični državi izčrpali vse dopustne možnosti, se namreč odloči za nadomestno materinstvo v državah, v katerih je to dopustno, saj je to poleg posvojitve edini način, da lahko postanejo starši. Sodna praksa se v teh primerih zelo razlikuje, pri čemer je odločitev sodišč pogosto odvisna od naključnih dejstev in individualnih pravnih mnenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Dokazno breme v primeru predpogodbenih obveznosti pri potrošniškem kreditu

dr. Judita Dolžan, 19.3.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 11-12/2015V zadevi CA Consumer Finance SA proti Ingrid Bakkaus in dr. je Sodišče EU odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na vprašanje veljavnosti 5. in 8. člena Direktive 2008/48/ES o potrošniških kreditih, ki urejata predpogodbene obveznosti. Člen 5 ureja obveznost dajalca kredita za zagotovitev predpogodbenih informacij, ki so potrebne, da se potrošnik lahko odloči, ali bo sklenil kreditno pogodbo, 8. člen pa predvideva obveznost držav članic, da zagotovijo, da kreditodajalec oceni kreditno sposobnost potrošnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Prednost pravice do poznavanja lastnega izvora pred pravico pokojnika do pietete

dr. Judita Dolžan, 8.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 1/2015Tako kot pred njim že Ustavno sodišče ZRN se je tudi Vrhovno sodišče Zvezne Republike Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) postavilo v bran pravici otroka do poznavanja lastnega izvora, ki je v zadnjih letih v sodni praksi vse bolj v ospredju. Vrhovno sodišče ZRN je namreč odločilo, da ima pravica otroka do poznavanja lastnega izvora načeloma prednost pred pravico pokojnika do posmrtnega varstva osebnosti v primeru, ko je za opravo testa očetovstva treba izkopati posmrtne ostanke pokojnega očeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Izvršba nespornih zahtevkov, ko stranki pogodbe ne opravljata poslovne dejavnosti

mag. Judita Dolžan, 6.3.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 9/2014Sodišče EU je v zadevi Vapenik proti Thurnerju presojalo, ali se lahko Uredba o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov uporablja tudi v primeru, ko je bila odločba izdana v državi članici upnika v sporu med dvema osebama, ki ne opravljata poslovne ali poklicne dejavnosti. Predhodno vprašanje je postavilo avstrijsko sodišče, ki je odločalo o pritožbi Vapenika zoper zavrnitev njegovega predloga za izdajo evropskega naloga za izvršbo zamudne sodbe, izdane proti Thurnerju. Predlog je bil zavrnjen, ker postopek ni bil sprožen v državi članici stalnega prebivališča toženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dopustnost objave osebnih podatkov otroka znane osebnosti

mag. Judita Dolžan, 23.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 3/2014V medijih se predvsem v okviru zabavnih vsebin pogosto poroča o življenju znanih osebnosti. Predmet poročanja so tako zasledovanje njihove karierne poti kot tudi njihovega zasebnega življenja. Nemalokrat se tako v televizijskih ali časopisnih poročilih znajdejo tudi njihovi otroci. Pri tem se slednji tako kot njihovi starši čutijo ogrožene v svoji pravici do zasebnosti in morajo pravico pogosto iskati tudi na sodišču, o čemer je bilo na tem mestu že nekaj napisanega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Še o odgovornosti ponudnika storitev gostiteljstva za kršitve avtorskih pravic

mag. Judita Dolžan, 19.12.2013

Intelektualna lastnina

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 49-50/2013Zvezno vrhovno sodišče ZR Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) je že v lanskem letu odločalo o odškodninski odgovornosti istega ponudnika internetnih storitev gostiteljstva zaradi kršitve avtorskih pravic. Ponudnik odgovarja za kršitve avtorskih pravic, ki jih storijo njegovi uporabniki, če po opozorilu glede kršitev opusti svojo dolžnost nadzora in tako ne stori vsega potrebnega, da bi preprečil nadaljnje kršitve. Drugače kot v omenjeni sodbi pa je sodišče v konkretnem primeru ugotovilo strožjo odgovornost ponudnika, saj slednji kljub dejstvu, da njegov poslovni model ni že vnaprej oblikovan tako, da bi spodbujal oziroma omogočal kršitve avtorskih pravic, z nekaterimi ravnanji kljub vsemu podpira zlorabo svojih storitev za namen kršitve avtorskih pravic. V skladu s tem je ponudnik spletnega gostiteljstva po prejetem opozorilu zavezan k strožjemu nadzoru oziroma k aktivnemu ravnanju za preprečitev bodočih kršitev avtorskih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Pristojnost v odškodninskem sporu glede odgovornosti članov uprave in delničarjev za dolgove družbe

mag. Judita Dolžan, 14.11.2013

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 44/2013V zadevi ÖFAB AB proti Franku Kootu in dr. je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago 1. in 3. točke 5. člena Uredbe Bruselj I. Švedskemu sodišču se je namreč v postopku odločanja o pritožbi postavilo vprašanje razlage določb Uredbe, ki se nanašajo na posebno pristojnost v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Odreditev testa DNK za ugotovitev očetovstva v sporu za dodelitev stikov, začetem na zahtevo biološkega očeta

mag. Judita Dolžan, 18.10.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 40-41/2013S 13. julijem 2013 je v ZRN začela veljati nova ureditev na področju družinskega prava, katere namen je krepitev pravic biološkega očeta. Nova ureditev namreč biološkemu očetu oziroma tistemu, ki misli, da je oče otroka, proti materini volji pod določenimi pogoji omogoča uveljavljanje zahtevkov za stike z otrokom oziroma zahtevkov za informacije o otrokovih življenjskih razmerah. Če obstaja domneva očetovstva otroka in če biološki oče izkaže resen interes za otroka, ima lahko pravico do stikov z njim oziroma pravico do informacij o otrokovem življenju, če za to obstaja upravičen interes in to ne nasprotuje koristi otroka. Tako ni več potrebno, da ima biološki oče z otrokom že vzpostavljeno socialno-družinsko vez, ampak ob pogoju, da je to otroku v korist, zadošča že, da izkaže resen interes in sam ni odgovoren za to, da z otrokom stika ni navezal že prej. Če biološko očetovstvo še ni zanesljivo ugotovljeno, se v okviru postopka za zahtevo do stikov oziroma informacij na zahtevo tistega, ki meni, da je oče otroka, ugotavlja tudi očetovstvo otroka. Pri tem so se, pod pogojem da je to potrebno, izvedenskemu dokazu dolžne podvreči vse osebe (primarno mati in otrok). Taka ureditev naj bi preprečila, da bi otrokova mati ali druge osebe onemogočile ugotavljanje biološkega očetovstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Pravica otroka, spočetega z biomedicinsko pomočjo, do poznavanja svojega izvora

mag. Judita Dolžan, 12.9.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 35/2013V javnosti je bila precej pozornosti deležna nedavna odločitev Višjega deželnega sodišča Hamm, ki je ugodilo zahtevku hčere neplodnega zakonskega para, spočete z biomedicinsko pomočjo (konkretneje: oploditev ženske s semensko celico darovalca, ki ni njen zakonski partner). Ta je od zdravnika, soustanovitelja in družbenika enega najstarejših in največjih takih inštitutov v Nemčiji, Centra za reprodukcijsko medicino v Essnu, zahtevala podajo informacij o svojem biološkem očetu. Poleg tega je zatrjevala, da toženega zdravnika vežeta tako dolžnost hrambe osebnih podatkov darovalca kot tudi dolžnost podaje informacij glede zdravniške dokumentacije v zvezi s samim posegom. Podredno pa je zahtevala plačilo odškodnine za primer, da informacije ne bi bile podane v zahtevanem roku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Dopustnost objave fotografije otroka znane osebnosti

mag. Judita Dolžan, 5.9.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 34/2013Predmet spora je bila objava prispevka o udeležbi hčerke princese Caroline von Hannover, Alexandre, na tekmovanju iz umetnostnega drsanja v eni od nemških revij. Prispevek je vseboval več fotografij, med drugim tudi tri take, ki tožečo stranko prikazujejo kot tekmovalko, pri čemer je spremljajoče besedilo poleg poročila o tekmovanju (dejstva, da naj bi Alexandra sicer uspela očarati občinstvo, ne pa tudi žirije) vsebovalo tudi namige o novem spremljevalcu princese, ki naj bi po poročanju časopisa že prevzel vlogo Alexandrinega očeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

(Ne)upravičenost povrnitve stroškov detektivskih storitev v primeru uporabe sledilnega sistema GPS

mag. Judita Dolžan, 29.8.2013

Civilni sodni postopki

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 33/2013V pravdnem postopku je treba kdaj za ugotovitev dejstva oziroma utemeljitev pravdnega zahtevka uporabiti detektivske storitve. Pri tem se postavlja vprašanje, ali stroški teh storitev predstavljajo potrebne pravdne stroške, katerih povrnitev zahteva stranka, ki v postopku s svojim zahtevkom uspe. Načeloma stroški detektivskih storitev predstavljajo del pravdnih stroškov, pod pogojem, da se lahko tako pridobljeni dokazi uporabijo v postopku. Vprašanje dovoljenosti uporabe se postavlja v primeru, ko se za ugotovitev nekega pravno pomembnega dejstva uporabi sledilni sistem GPS, ki omogoča oblikovanje profila gibanja konkretne osebe, saj so bili dokazi pridobljeni s posegom v osebnostno pravico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Odgovornost staršev za spletne kršitve avtorskih pravic tretjih s strani otrok

mag. Judita Dolžan, 22.8.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 31-32/2013Tožeče stranke, tj. štirje največji nemški proizvajalci nosilcev zvoka in imetniki izključnih avtorskih pravic na glasbenih delih, posnetih na teh nosilcih, so po opravljenih poizvedbah ugotovile, da je bilo pod določenim IP-naslovom, za katerega se je pozneje izkazalo, da pripada toženima strankama, na internetni platformi za izmenjavo mogoče naložiti zaščitene avdiodatoteke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva za kršitve avtorskih pravic

mag. Judita Dolžan, 6.6.2013

Intelektualna lastnina

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 22/2013Tožnik Atari Europe je tožencu očital, da je ta z omogočanjem javnega dostopa do njegove računalniške igrice na svojih strežnikih in njenega nalaganja kršil avtorske pravice ustvarjalcev igre, in od njega zahteval opustitev nadaljnjih kršitev. Toženec je ponudnik storitev spletnega gostiteljstva. Na podlagi te storitve uporabnik na spletni strani ponudnika s preprostim klikom nalaga datoteke, te se potem shranijo na ponudnikovem strežniku, prejemnik pa jih prek spletne povezave lahko tudi prikliče. Gre za najemno pogodbeno razmerje med ponudnikom in prejemnikom, v katerem slednji najame diskovni prostor na gostiteljevem strežniku. V tem se gostiteljstvo tudi bistveno razlikuje od storitev izključnega prenosa in shranjevanja v predpomnilniku. Ta zadeva o odškodninski odgovornosti ponudnika storitev gostiteljstva zaradi kršitve avtorskih pravic je prišla vse do Zveznega vrhovnega sodišča ZR Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Pravica do odškodnine za začasno nemožnost uporabe interneta

mag. Judita Dolžan, 18.4.2013

Obligacije

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 15/2013Tožnik, imetnik priključka DSL, je v konkretnem primeru od tožene stranke, telekomunikacijskega podjetja, med drugim zahteval odškodnino, ker približno dva meseca ni mogel uporabljati svojega internetnega priključka. Kljub večkratnim opozorilom, da internetna povezava ne deluje, ponudnik te ni vzpostavil, nakar je uporabnik pogodbeno razmerje odpovedal in zamenjal ponudnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Izključnost uporabe Uredbe v primeru neposrednega pridobivanja dokazov

Judita Dolžan, 4.4.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Judita Dolžan, Pravna praksa, 13/2013V zadevi ProRail BV proti Xpedys NV in dr. je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago 1. in 17. člena Uredbe o pridobivanju dokazov. Belgijskemu sodišču se je namreč v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o izdaji začasne odredbe za postavitev izvedenca postavilo vprašanje, ali mora biti postavitev izvedenca, ki naj bi pretežni del svojih nalog opravil v drugi državi članici, opravljena zgolj in izključno na podlagi določb Uredbe ali pa lahko sodišče uporabi nacionalna postopkovna pravila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Pravica do sukcesivne posvojitve že posvojenega otroka istospolnega partnerja

mag. Judita Dolžan, 14.3.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 10/2013Z najnovejšo odločitvijo Ustavnega sodišča ZR Nemčije je bil storjen še en pomemben korak k izenačitvi obravnave istospolnih partnerskih skupnosti z drugimi življenjskimi skupnostmi. Do zdaj sta bili registriranim istospolnim partnerjem v ZRN na voljo enostranska posvojitev in posvojitev partnerjevega biološkega otroka. V skladu z veljavno zakonodajo in splošnim stališčem v literaturi istospolnemu partnerju ni dopuščeno posvojiti otroka, ki ga je drugi istospolni partner že (poprej) enostransko posvojil (t. i. zaporedna posvojitev, nem. Sukzessivadoption). Nasprotno pa je zakoncu dovoljena posvojitev otroka, ki ga je drugi zakonec posvojil že pred sklenitvijo njune zakonske zveze.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(49)

Leto objave

2016(2) 2015(10) 2014(2) 2013(13)
2012(15) 2011(5) 2009(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: D

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov