Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017 Kazenski postopek
	dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.
Pravna praksa, 2013⁄9	Prenova predkazenskega postopka zahteva temeljit premislek Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, 7.3.2013 Kazenski postopek
	dr. Zlatko Dežman, dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2013Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z namenom, da postane hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da bi se pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod na tako korenito spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta dva osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki ju je objavilo Ministrstvo za pravosodje, z enakimi dilemami pa se soočamo tudi pri oblikovanju nadaljnjega osnutka.
Pravna praksa, 2009⁄46	Ali je ZDZdr zakon iz 376. člena KZ-1? Zlatko Dežman, 26.11.2009 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Zlatko Dežman, Pravna praksa, 46/2009Dne 12. avgusta 2009 se je začel uporabljati Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)1 in postavil sodno prakso pred nenavadno dilemo, in sicer, ali je ta zakon zakon, ki ga napoveduje 376. člen Kazenskega zakonika (KZ-1).2 Po tem določilu se namreč uporabljajo določbe 64. in 65. člena ter drugega in četrte...
Pravna praksa, 2009⁄13	Alternativna izvršitev kazni zapora v sodni praksi in predlog za zakonsko spremembo dr. Zlatko Dežman, 2.4.2009 Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
	dr. Zlatko Dežman, dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 13/2009Novi Kazenski zakonik-1 (KZ-1)1 prinaša tudi na področje izvrševanja kazni zapora kot novost možnost, da se lahko kazen zapora do devetih mesecev nadomesti s hišnim zaporom (tretji odstavek 86. člena), zapor do dveh let pa z delom v splošno korist (četrti odstavek 86. člena KZ-1). Čeprav je hišni za...
Pravna praksa, 2008⁄29-30	O nekaterih spornih izhodiščih ZKP-1 dr. Zlatko Dežman, 24.7.2008 Kazenski postopek
	dr. Zlatko Dežman, dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 29-30/2008Ministrstvo za pravosodje je decembra 2007 objavilo prve tri dele osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1): Temeljna načela, Preiskovalni postopek in Omejevalni ukrepi. Priprava osnutka novega zakona o kazenskem postopku je delikatna in odgovorna naloga, ki zahteva visoko stopnjo strokovno...
Pravna praksa, 2007⁄18	Ali tudi razveljavljena pravnomočna sodba pomeni prenehanje zastaranja kazenskega pregona? dr. Zlatko Dežman, 10.5.2007 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 18/2007dr. pravnih znanosti, izredni profesor na PF Univerze v Mariboru, okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru V naši sodni praksi se kot sporno postavlja vprašanje, ali se določbe Kazenskega zakonika (KZ) o absolutnem zastaranju kazenskega pregona upoštevajo tudi v postopku po razveljavitvi...
Pravna praksa, 2004⁄32	O priporu po 2. odstavku 307. člena ZKP dr. Zlatko Dežman, 30.9.2004 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 32/2004Odločitev sodišča, da odredi pripor zoper obtoženko po 2. odst. 307. člena ZKP, čeprav je bila ta pred tem v isti kazenski zadevi v priporu že dve leti, je v strokovni javnosti vzpodbudila razpravo, ali je takšna odločitev sodišča pravilna, ker lahko traja pripor po vloženi obtožnici na podlagi dolo...
Pravna praksa, 1998⁄19	Presojanje kazenske odgovornosti pri alternativnih medicinskih posegih dr. Zlatko Dežman, 1.10.1998 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 19/1998"Vse kar vemo, je tako rekoč nič v primerjavi s tem, kar je treba še spoznati." (Descartes) Razrešitev vprašanja, katero ravnanja naj postane predmet inkriminacije in po kakšnih kriterijih naj se presoja kazenska odgovornost storilca, zadeva analizo socioloških, psiholoških, socialno-psiholoških,...
Pravna praksa, 1995⁄1	O metodah tipizacije pojasnitvenega postopka v zdravstvu mag. Zlatko Dežman, 12.1.1995 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 1/1995Vsaka tipizacija upravičeno zastavlja vprašanje, ali ne predstavlja nasilja nad stvarnostjo, katero zaradi njene kompleksnosti ni mogoče preprosto vpeti v toge, dogmatične, zaprte miselne modele, ne da bi prišlo do poenostavljanja. Vendar je prav to poenostavljanje smisel slehernega sistematičnega r...
Pravna praksa, 1994⁄10	Kriteriji za presojanje odgovornosti pri kirurških posegih mag. Zlatko Dežman, 26.5.1994 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 10/1994Ni stroke, ki ne bi bila povezana s tveganjem strokovne napake, pa tudi ne stroke, kjer bi bila občutljivost družbe tudi na najmanjšo napako tako izrazita, kot je sicer to iz povsem razumljivih razlogov prav na področju sodobne medicine. Medicinski posegi so namreč neizogibno povezani s tveganjem st...
Pravna praksa, 1994⁄1	Zakon o kazenskem postopku mag. Zlatko Dežman, 13.1.1994 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 1/1994Odločitev Državnega zbora, da je "potrebno kot temeljno načelo sprejeti načelo kontradiktornosti in določbe zakona prilagoditi temu izhodišču",(*1) zastavlja vprašanje obsega takšne zahteve. To poudarjam zlasti zato, ker prevevajo naš kazenski postopek od novele iz leta 1967 močni akuzatorni element...
Pravna praksa, 1993⁄24	Kazenskopravno varstvo človekovega naravnega okolja(*) mag. Zlatko Dežman, 25.11.1993 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo okolja
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 24/1993V začetku šestdeset let je prodrlo spoznanje, da grozi človeštvu zaradi negativnih postranskih učinkov naglega ekološkega razvoja, industrializacije, prometa ter masovne kmetijske proizvodnje ekološka katastrofa, če ne bo pravočasno ponovno vzpostavljeno ustrezno razmerje med družbo in njenim naravn...
Pravna praksa, 1993⁄20	Kazenski zakonik RS (II) mag. Zlatko Dežman, 30.9.1993 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 20/1993Nadaljevanje iz prejšnje številke Pravna zmota Ob 21. členu Pravilna je odločitev, da opravičljiva pravna zmota predstavlja razlog za izključitev kazenske odgovornosti, sporen pa je vsekakor 2. odstavek. Če gre namreč za neopravičljivo zmoto, torej zmoto, kateri bi se storilec lahko izognil...
Pravna praksa, 1993⁄19	Kazenski zakonik RS (I) mag. Zlatko Dežman, 16.9.1993 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 19/1993V juliju 1993 je bil objavljen predlog za izdajo kazenskega zakonika Republike Slovenije z osnutkom zakonika.(*1) Primerjava s pozitivno zakonodajo pokaže, da vsebuje predlog vrsto pomembnih sprememb in da je bila zato pravilna odločitev, da kazenski zakonik Republike Slovenije ne bo 1e preprosta re...
Pravna praksa, 1993⁄16-17	K razpravi o objektivnem pogoju kaznivosti mag. Zlatko Dežman, 29.7.1993 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 16-17/1993V pp, št. 15/93, je mag. Zvonko Fišer objavil članek z naslovom "O objektivnem pogoju kaznivosti". Izhodišče za polemiko mu je stališče Vrhovnega sodišča R Slovenije, da predstavlja objektivni pogoj kaznivosti pri kaznivem dejanju ogrožanja javnega prometa po določilu 3. in 1. odstavka 251. člena KZ...
Pravna praksa, 1993⁄14	Kaznivo dejanje ogrožanje cestnega prometa - de lege ferenda mag. Zlatko Dežman, 1.7.1993 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Cestni promet
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 14/1993Že desetletja sodijo težave z določanjem pojma kaznivega dejanja ogrožanja cestnega prometa med najaktualnejša in najdelikatnejša vprašanja sodobnega kazenskega prava. Pregled obsežne literature ter sodne prakse kaže, da predstavlja to kaznivo dejanje zaradi specifične fenomenologije in izredno komp...
Pravna praksa, 1993⁄9-10	Pojem strokovnjaka v kazenskem postopku mag. Zlatko Dežman, 6.5.1993 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 9-10/1993Z novelo 9. odst. 168. čl. zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je dne 24. 12. 1976 vnesla v sistem našega kazenskega- procesnega prava pojem strokovnjaka, je bilo vsaj v zakonodajnem pogledu zadoščeno zahtevi po strokovnem pristopu k razreševanju tistih dejanskih vprašanj, ki zahtevajo specialisti...
Pravna praksa, 1992⁄14	Pravni položaj obdolženca - po osnutku zakona o kazenskem postopku mag. Zlatko Dežman, 9.7.1992 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek
	mag. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 14/1992Temeljno značilnost razvoja našega kazenskega procesnega prava predstavlja kontinuiteta v prizadevanju, da bi izboljšali pravni položaj procesnih udeležencev, še zlasti obdolženca. Tej osrednji težnji pa še zlasti sledi osnutek zakona o kazenskem postopku, katerega delovno gradivo je bilo izoblikova...
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>