O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Avtor proti SAZAS

dr. Eneja Drobež, 12.4.2018

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 14/2018Slovenska sodišča so obravnavala že več kot 2.000 sporov, v katerih so kolektivne organizacije od uporabnikov zahtevale plačilo nadomestila za predvajanje glasbe oziroma njenih posnetkov. V tej zadevi pa je Vrhovno sodišče RS prvič obravnavalo avtorjev tožbeni zahtevek na plačilo nadomestil, ki jih je zanj zbrala kolektivna organizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kreditna pogodba, vezana na švicarski frank, ni nična

dr. Eneja Drobež, 22.2.2018

Banke in hranilnice

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 7-8/2018Tožnica je občina, toženka pa banka, dejavna na področju financiranja oseb javnega prava. Pravdni stranki sta od leta 2002 v poslovnem razmerju. Konec junija 2007 sta imeli sklenjenih šest posojilnih pogodb v skupni vrednosti več kot 20 milijonov evrov, med njimi tudi posojilo št. 54 z dne 4. septembra 2002 s fiksno obrestno mero 4,40 odstotka oziroma spremenljivo obrestno mero, če euribor zraste nad 6 odstotkov. Od aprila 2007 sta se pogajali o prestrukturiranju kreditnega portfelja. Toženka je tožnici predstavila tri možnosti, med njimi financiranje v švicarskih frankih s fiksno nizko obrestno mero (digiswiss) in financiranje s še nižjo fiksno obrestno mero 3,99 odstotka, dokler referenčni tečaj CHF/EUR ne pade pod vrednost 1,43 (franka za en evro). Pod to vrednostjo pa bi bila v prvih 20 letih vračanja kredita določena spremenljiva obrestna mera, katere višina bi bila odvisna od gibanja menjalnega tečaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Vpliv spremembe spola na družinska razmerja

dr. Eneja Drobež, 11.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 1/2018Pravno ureditev spremembe spola v ZR Nemčiji ureja Zakon o transseksualcih z dne 10. septembra 1980 (Gesetz über die Änderung der Vornamen und die Feststellung der Geschlechtszugehörigkeit in besonderen Fällen: Transsexuellengesetz - TSG). Zakon je po prvotni ureditvi zahteval, da mora oseba, ki želi spremeniti spol, pred tem izgubiti sposobnost nadaljnjega razmnoževanja (se pustiti sterilizirati). S tem naj bi se onemogočilo, da bi kasneje lahko rodila otroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Odvetnik je upravičen tudi do plačila za dejanje, ki ga ni opravil

dr. Eneja Drobež, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 41-42/2017Za lažje razumevanje dejanskega stanja, ki je bilo izhodišče spora v tej zadevi, bom naprej na kratko orisala revizijski postopek pred nemškim Zveznim sodiščem (Bundesgerichtshof - BGH). Revizijo je mogoče vložiti samo po odvetniku, ki je registriran pri BGH - trenutno ta pogoj izpolnjuje samo 43 nemških odvetnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Civilna kazen v evropskem in slovenskem pravu

dr. Eneja Drobež, 24.8.2017

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 30-31/2017Sodišče EU se je v nekaj nedavnih sodbah intenzivneje ukvarjalo z vprašanjema, kakšna odškodnina naj se prisodi imetniku za kršitev njegovih pravic intelektualne lastnine in ali so pri tem dovoljene tudi kaznovalne odškodnine. Pri tem je posebej pomembna sodba Sodišča EU v zadevi Stowarzyszenie "Oławska Telewizja Kablowa", ki pa je v pravni literaturi tudi kritizirana. Odškodnina naj bi načeloma še vedno zgolj nadomestila vse stroške in izgube, ki so imetniku pravic nastale s kršitvijo. Čeprav lahko država članica zakonsko predvidi tudi kaznovalne odškodnine, je Sodišče EU opozorilo na nevarnosti njenega samodejnega določanja ob vsakršni kršitvi, predvsem z vidika zlorabe pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Odgovornost države za nezagotovitev mesta v vrtcu

dr. Eneja Drobež, 8.6.2017

Predšolska vzgoja

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 22/2017V skladu z drugim odstavkom 24. paragrafa osme knjige nemškega Socialnega zakonika (Sozialgesetzbuch VIII, SGB VIII) ima vsak otrok, ko dopolni eno leto, v okviru predšolske vzgoje pravico do namestitve v vrtcu ali organiziranem varstvu (nem. frühkindliche Förderung). BGH je odločilo, da imajo otrokovi starši, če mu pristojni organ varstva ne zagotovi, v primeru krivdnega ravnanja organa pravico do odškodnine zaradi izgube prihodka iz dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Konec obveznega kolektivnega upravljanja malih pravic?

dr. Eneja Drobež, 26.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 3-4/2017Francija je ob implementaciji Direktive 2012/28/EU o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del uvedla še poseben režim za nedostopne knjige: tiste, ki so bile v Franciji izdane pred 1. januarjem 2001, pa jih založniki niso več razširjali v komercialne namene, niti se niso več izdajale v tiskani ali digitalni obliki. Te knjige so vključili v spletno podatkovno zbirko, pristojna kolektivna organizacija SOFIA pa je proti plačilu in po potrebi dovolila njihovo digitalizacijo in predstavitev v digitalni obliki. Avtor ali založnik sta lahko v roku šest mesecev od objave dela v spletni podatkovni zbirki nasprotovala digitalizaciji dela in njegovi javni objavi. Če sta bila pasivna, pa je veljala domneva, da se strinjata s kolektivnim upravljanjem in izkoriščanjem teh pravic. Zakon je določil tudi opt-out sistem, po katerem je avtor lahko kolektivni organizaciji naknadno odvzel upravljanje teh pravic, vendar samo skupaj z založnikom oziroma če je dokazal, da je sam imetnik vseh pravic na nedostopni knjigi. Dva avtorja, M. Soulier in S. Doke, pa sta trdila, da francoski zakon določa omejitev izključne pravice reproduciranja iz člena 2(a) Direktive 2001/29 o avtorski pravici v informacijski družbi. Vendar naj te omejitve ne bi bilo med tistimi, ki jih dovoljuje 5. člen te direktive.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Predložitev informacij o kršitvah avtorskih pravic

dr. Eneja Drobež, 1.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 47/2016Ta sodba je za slovenske pravnike zanimiva s treh vidikov: prvič, v njej je sodišče ugotovilo, da je lahko avtorsko delo tudi povsem preprosta pločevinka piva. Drugič, z odsvojitvijo hčerinske družbe iz enega koncerna v drug koncern ne preidejo tudi licence za izkoriščanje neke pravice, če je to v nasprotju z licenčno pogodbo. Tretjič, v sodbi je prikazana ena izmed možnosti, kako oblikovati zahtevek na predložitev informacij po 172. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) oziroma 124.b členu Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Taki zahtevki pred slovenskimi sodišči do sedaj niso bili uspešni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine

dr. Eneja Drobež, 27.10.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 41-42/2016Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine določata 171. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in 124. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Sodišče po teh členih izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da: je imetnik določene pravice, je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, in bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih pozneje ne bi bilo mogoče izvesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Varstvo pravic intelektualne lastnine ima prednost pred bančno tajnostjo

dr. Eneja Drobež, 5.5.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 18/2016Tožnica proizvaja in distribuira parfume ter je izključna imetnica licence za uporabo znamke Skupnosti Davidoff Hot Water, registrirane pod št. 968661 za parfume. Januarja 2011 je prek spletnega dražbenega portala kupila stekleničko parfuma znamke Davidoff Hot Water. Kupnino za ta izdelek je nakazala na bančni račun, odprt pri Stadtsparkasse, ki ji ga je navedel prodajalec. Ko je prejela kupljeni izdelek, je ugotovila, da gre za očiten ponaredek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Uveljavljanje avtorjevih zahtevkov do kolektivnih organizacij z vidika aktualnih primerov v tujini in doma

dr. Eneja Drobež, 3.3.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 9/2016Sodišče EU je v zadevi C-572/13 (Hewlett-Packard Belgium SPRL proti Reprobel SCRL) z dne 12. novembra 2013 odločilo, da je v nasprotju s pravom EU belgijski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki določa, da so poleg avtorjev tudi založniki upravičeni do nadomestila za razmnoževanje avtorskih del, ne da bi ti morali avtorjem zagotoviti koristi v zameno za prikrajšani del nadomestila. Utemeljilo je, da je pravično nadomestilo, dolgovano iz naslova izjem za razmnoževanje in privatno reproduciranje, namenjeno povračilu škode, ki imetnikom pravic nastane zaradi reproduciranja njihovih del brez njihovega dovoljenja. Ker založniki niso imetniki izključne pravice reproduciranja v smislu 2. člena Direktive 2001/29/ES, naj njim ne bi nastala nobena škoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Sodna presoja primernosti tarif kolektivnih organizacij

dr. Eneja Drobež, 14.1.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2016V članku želim na tipskih sporih med kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorskih in sorodnih pravic in uporabniki pokazati, da morajo sodišča presojati tudi primernost tarif kolektivnih organizacij, ne samo njihove veljavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravna narava zahtevkov iz priobčevanja fonogramov javnosti

dr. Eneja Drobež, 16.7.2015

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 28/2015Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani se množično ukvarjamo s tožbami, v katerih Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (Zavod IPF) zahteva od imetnikov gostiln, barov in trgovin plačilo nadomestila za javno predvajanje fonogramov. Zavod IPF svoj zahtevek navadno utemeljuje s pravili o neupravičeni obogatitvi (190. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Vrhovno sodišče RS je v zadevah III Ips 141/2014 in III Ips 142/2014 poudarilo, da "zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi oziroma po Skupnem sporazumu ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP)".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Reproduciranje berila za šolski pouk

mag. Eneja Drobež, 23.4.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 16-17/2015Na osnovni šoli želimo starši za otroke svojega razreda iz knjig, revij in svetovnega spleta na list papirja ročno prepisati celotna besedila pesmi, pravljic, basni oziroma ugank. Navedli bi naslov, avtorja in vir, tem besedilom pa bi dodali še risbe otrok. Nato bi te liste natisnili v številu izvodov učencev v razredu in za učiteljico ter jih povezali v "knjigo", ki bi jo imeli naši otroci za berilo pri pouku. Tako narejena berila se ne bi prodajala, financiramo jih starši. Ali je ta projekt pravno izvedljiv?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Fotografije kot avtorsko delo

mag. Eneja Drobež, 12.3.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 10/2015V PP sem prebral članek Avtorsko delo kot evropski standard. Imam težave s Tržnim inšpektoratom, ki mojih fotografij ne šteje za avtorsko delo. Pri tem pojasnjuje, da so fotografije v skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) avtorsko delo le, če so individualne duhovne stvaritve fotografa, izpolnjene morajo biti predpostavke glede individualnosti, duhovnosti, stvaritve in izraženosti. Moje fotografije po njihovi razlagi teh pogojev ne izpolnjujejo, ker naj bi bile samo avtorskopravno nevarovane mehanske preslikave posameznih predmetov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Avtorsko delo - evropski in primerjalnopravni vidik na primeru del uporabne umetnosti

Eneja Drobež, 22.1.2015

Intelektualna lastnina

Eneja Drobež, Pravna praksa, 3-4/2015V prejšnjem članku sem opozorila na dejstvo, da je pojem avtorsko delo evropski pravni standard. Zato ga je treba v okviru pravic iz Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi enotno razlagati v vseh državah članicah in za vse vrste avtorskih del. Iz tega sledi, da je treba postaviti tudi enotno ločnico med avtorskopravno varovanimi deli uporabne umetnosti in drugimi, nevarovanimi izdelki, namenjenimi zadovoljevanju vsakdanjih potreb. V članku bom predstavila, kako ter ob upoštevanju katerih teoretičnih izhodišč to ločnico postavljajo sodišča v Sloveniji, Nemčiji in na Nizozemskem ter kako oblikovati evropski standard del uporabne umetnosti. Ker pa Sodišče EU tega vprašanja še ni obravnavalo, se bom oprla na evropsko sodno prakso v zvezi s preostalimi vrstami avtorskih del. Pomembna izhodišča je mogoče razbrati tudi iz odločitev Sodišča EU v zvezi s pravnim varstvom znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Avtorsko delo kot evropski pravni standard

mag. Eneja Drobež, 15.1.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2015Vprašanje, ali je neko delo avtorsko ali ne, je materialnopravno vprašanje. Pri pojmu avtorskega dela, kot ga v 5. členu opredeljuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), gre namreč za pravni standard. Pojem avtorsko delo pa se pojavlja tudi v nekaterih direktivah s področja avtorskega prava, tudi v Direktivi 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Prenos avtorskih pravic s strani delodajalca na tretje osebe

mag. Eneja Drobež, 28.11.2013

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 46/2013V okviru nekaterih poklicev, kot sta poklica visokošolskega učitelja ali novinarja, delavci dnevno ustvarjajo avtorska dela, kot so članki, predstavitve ali učna čtiva. Pri tem se postavita vprašanji, koliko je delodajalec upravičen ta avtorska dela izkoriščati in ali je upravičen pravice do izkoriščanja teh del prenesti na tretje osebe. Ti vprašanji sta še zlasti relevantni v primeru, ko pogodba o zaposlitvi oziroma katera druga pogodba med delavcem in delodajalcem tega ne ureja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Sirote Jerice v avtorskem pravu

mag. Eneja Drobež, 7.3.2013

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 9/2013Osirotela dela so avtorskopravno varovana dela, pri katerih imetnikov pravic ni mogoče ugotoviti oziroma najti. Med njimi se večkrat znajdejo pisna in avdiovizualna dela z vsebinami, ki so dragocene za kulturno dediščino, kar pomeni, da obstaja upravičen interes javnosti do dostopa do teh del. Ker pa so dela v kleteh in arhivih, dostop do njih ni omogočen širši javnosti, kot bi bil, če bi bila objavljena na spletnih platformah v digitalni obliki. Po raziskavah Bodleian Library na Univerzi v Oxfordu naj bi bilo v Združenem kraljestvu 600.000 različnih izdanih knjig osirotelih, kar je 13 odstotkov vseh knjižnih izdaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Nekateri pomisleki v zvezi s predlogom novele ZASP

mag. Eneja Drobež, 8.11.2012

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 43/2012V začetku leta je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo predlog novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ter povabilo vse zainteresirane stranke, da se do njega opredelijo v javni obravnavi. Dne 8. oktobra 2012 je ministrstvo objavilo predlog novele v obliki, v kateri gre zdaj v medresorsko obravnavanje. Pri pregledu tega predloga novele ZASP pa ugotovimo, da gre za dokument, ki se v svojih rešitvah od prvotnega predloga bistveno razlikuje in ki postavljenim ciljem ne sledi v celoti. Novi predlog tudi premalo upošteva dejstvo, da se enaka problematika obravnava hkrati na evropski in nacionalni ravni. Poleg tega je predlog lahko v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-98/11 z dne 26. septembra 2012.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Kako dokazati odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic

mag. Eneja Drobež, 6.9.2012

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 34/2012Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 14. marca 2012 utemeljilo, da se avtor po slovenskem pravnem redu lahko veljavno odpove uveljavljanju malih glasbenih pravic, in pojasnilo, da v tem primeru kolektivna organizacija za javno priobčitev njegovih glasbenih del ne more zahtevati plačila nadomestila. Sodba je odklon od ustaljene sodne prakse Višjega sodišča, po kateri se avtor v primerih, ko zakon določa obvezno kolektivno upravljanje materialnih pravic, uveljavljanju teh pravic ne more odpovedati. Argumentaciji te sodbe so sledila tudi sodišča prve stopnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Združljivost slovenskega sistema obveznega kolektivnega upravljanja malih pravic z evropskim pravom

Eneja Drobež, 19.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Eneja Drobež, Pravna praksa, 28/2012Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani kot stvarno pristojnim sodiščem teče več postopkov, v katerih Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije (Združenje SAZAS) toži nekatere trgovske verige, kot sta Spar in Baumax, za plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbenih varovanih avtorskih del v nakupovalnih centrih. Toženci se v nekaterih primerih branijo plačila tega nadomestila, ker naj v svojih trgovskih centrih ne bi predvajali glasbe, ki bi jo bil tožnik upravičen varovati. Trdijo, da gre za glasbena dela, katerih avtorji so se svojim avtorskim pravicam odpovedali.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(22)

Leto objave

2018(3) 2017(4) 2016(5) 2015(5)
2013(2) 2012(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: D

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov