O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 20 (od skupaj 20)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Plačilo (ne)prestrukturiranih zavarovanih terjatev po potrditvi prisilne poravnave in sporazuma o preventivnem prestrukturiranju (2. del)

Matjaž Jan, 12.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 39-40/2018Prvi del pričujočega članka je opredelil učinke ukrepov finančnega prestrukturiranja na plačilo zavarovanih terjatev v času pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F (tj. pred 7. decembrom 2013). V tem delu nadaljujemo z obravnavo učinkov v času po uveljavitvi omenjene novele in sklenemo razpravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Plačilo (ne)prestrukturiranih zavarovanih terjatev po potrditvi prisilne poravnave in sporazuma o preventivnem prestrukturiranju (1. del)

Matjaž Jan, 4.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 38/2018Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ureja tudi ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki prisilno učinkujejo na navadne in zavarovane terjatve upnikov, kar pri navadnih terjatvah vključuje: (1) zmanjšanje glavnice, (2) znižanje obrestnih mer in (3) odložitev dospelosti, pri zavarovanih terjatvah pa: (1) znižanje obrestnih mer, (2) odlog dospelosti in (3) preoblikovanje ločitvenih pravic (tj. pravic do poplačila terjatev iz določenega premoženja dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

ZFPPIPP z novelo ZFPPIPP-G ter uvodnimi pojasnili dr. Nine Plavšak

Matjaž Jan, 19.1.2017

Kultura in umetnost

Matjaž Jan, Pravna praksa, 2/2017Dne 31. marca 2016 je Državni zbor po treh letih od zadnje spremembe ZFPPIPP sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: novela ZFPPIPP-G), ki je začel veljati 26. aprila 2016. Razlog za sprejem novele je bil predvsem v omejitvi možnosti zlorabe odpusta obveznosti dolžnikov v osebnih stečajih ter v zagotovitvi bolj uravnotežene ureditve postopkov prestrukturiranja majhnih družb, poleg tega pa tudi v ureditvi določenih vprašanj, ki so se odprla v praksi pri izvajanju veljavnih zakonskih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Ponovno imenovanje člana uprave prej kot eno leto pred iztekom mandatne dobe

Jan Matjaž, Bratina Miha, 5.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 22/2014Iz različnih razlogov se v praksi delniških družb pogosto pojavi potreba po predhodnem ponovnem imenovanju članov uprave. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 268. členu tako imenovanje sicer dopušča, vendar ga omejuje na eno leto pred potekom mandatne dobe člana uprave, ki se ga ponovno imenuje. Včasih pa bi imenovanje bilo potrebno prej, na primer kot obrambni mehanizem pred t. i. sovražnimi prevzemi, za nemoteno izvedbo pomembnega investicijskega ali reorganizacijskega projekta, zagotovitev nepretrganosti izvajanja funkcije člana uprave, poenotenje mandatnega obdobja članov uprave itd. Postavlja se vprašanje, ali je mogoče ponovno imenovanje člana uprave tudi prej kot eno leto pred potekom njegovega mandata. Vrhovno sodišče ZR Nemčije je v nedavni odločitvi razsodilo, da je tako imenovanje mogoče tudi tako, da to ne pomeni kršitve prepovedi prvega odstavka 84. člena Zakona o delniških družbah (Aktiengesetz - AktG) (ki ureja isto materijo smiselno enako kot ZGD-1), kar sta pozdravili tudi nemška teorija in praksa. Ta dognanja so zaradi sorodnosti slovenske in nemške pravne ureditve tega področja povsem uporabljiva tudi v slovenski korporacijski praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta zaradi konkurenčne prepovedi

Jan Matjaž, Bratina Miha, Ilić Uroš, 9.1.2014

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 1/2014Člani nadzornega sveta gospodarske družbe v skladu z 41. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne morejo opravljati nobene funkcije ali dela v konkurenčni družbi, razen če je v statutu določeno drugače. Glede na to, da morajo v skladu z 274. členom ZGD-1 ta dejstva razkriti skupščini že pred njihovo izvolitvijo, se postavlja vprašanje, kako ravnati, če jih skupščina kljub temu imenuje na funkcijo, in kakšne so posledice takega imenovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Uporaba izvršnice v praksi

Tacol Tilen, Jan Matjaž, 18.10.2013

Civilni sodni postopki

Tilen Tacol, Matjaž Jan, Pravna praksa, 40-41/2013Izvršnica je pravni instrument sui generis, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan z namenom učinkovitejšega zavarovanja plačil obveznosti iz poslov, sklenjenih med gospodarskimi subjekti, in katerega sočasni učinek naj bi bil zagotovitev kar najhitrejše izpolnitve obveznosti iz pogodb, ki jih taki subjekti sklepajo med seboj. Gre za nov pravnotehnični instrument, ki bistveno odstopa od do zdaj znanih in uveljavljenih instrumentov zavarovanja plačil tako pri nas kot tudi v primerljivih pravnih sistemih. Posledica tega je, da pravne značilnosti izvršnice v pravni teoriji in sodni praksi doslej niso bile predmet širše obravnave. Sodne prakse višjih in Vrhovnega sodišča RS (še) ni, v strokovnih publikacijah pa so bili o vprašanjih, ki jih sproža izvršnica, objavljeni vsega trije relevantni strokovni članki. Praktični domet izvršnice je zatorej bolj kot ne neznanka, kar potreb poslovne prakse, zainteresirane za poznavanje njenih pozitivnih in negativnih lastnosti, ne zadovoljuje. Tako stanje želiva z objavo tega članka preseči, zato v njem poleg splošnih značilnosti izvršnice obravnavava tudi nekatere povsem konkretne vidike njene praktične uporabnosti in s tem povezana pravna vprašanja, s katerimi se ali bi se lahko srečevali gospodarski subjekti pri poslovanju z njo. Morda uspeva z objavo k dodatni razpravi o izvršnici pritegniti še koga iz strokovnih krogov, kar bi nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu razjasnjevanju lastnosti in praktičnih učinkov tega novinca med zavarovalnimi instrumenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Delničarji vs. upniki

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Bratina Miha, 4.4.2013

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 13/2013Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v postopkih zaradi insolventnosti postavlja interese upnikov pred interese delničarjev. Interese delničarjev za nadaljevanje poslovanja insolventne družbe je tako dopustno uresničevati samo v obsegu, pri katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v čim večjem deležu. Upniške interese v skladu z ZFPPIPP zastopa upniški odbor, ki je po 87. členu ZFPPIPP pristojen, da 1. daje mnenje ali soglasje k posameznim dejanjem, 2. obravnava poročila upravitelja in 3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Prevzem zdravih jeder

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Štefančič Klemen, 19.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Klemen Štefančič, Pravna praksa, 15/2012V gospodarski praksi se praviloma prevzemajo solventne gospodarske družbe z visoko likvidnostjo, neizrabljenimi možnostmi zadolževanja ter ugodnim razmerjem med denarnimi tokovi in tržno ceno delnic. V času gospodarske krize pa prevzemniki pogosteje proučujejo tudi možnosti prevzema insolventnih tarč, ki so zanje lahko zanimive zaradi sinergij v povezovanju poslovnih aktivnosti podjetij, pridobitve distribucijskih kanalov, tržnih deležev in proizvodnih procesov insolventnih družb. Vsi ti dejavniki predstavljajo posebno vrednost, ki je v primeru prenehanja delovanja podjetja ni mogoče vedno ustrezno izrabiti. Insolventne družbe so lahko prevzete tudi tedaj, ko se nad njimi že vodi sodni postopek zaradi insolventnosti. Insolventni dolžnik je v postopku prisilne poravnave lahko prevzet na podlagi sklepa upniškega odbora v okviru instituta spremembe osnovnega kapitala, s katerim lahko upnik pridobi delnice dolžnika in tako tudi nadzor nad družbo. V stečajnem postopku do pridobitve delnic dolžnika ne more priti, saj se razveljavijo, lahko pa se prevzame dolžnikov podjem - tj. premoženje, ki tvori poslovno celoto, in tako prav tako doseže podobne ekonomske učinke kot s prevzemom. Do prevzemov pa lahko pride tudi v primerih nakupa večinskega oziroma pomembnega deleža delnic (hčerinskih ali drugih delniških družb), katerih imetnik je insolventni dolžnik, kadar so predmet prodaje v stečajnem postopku. Take transakcije so za upnike stečajnega dolžnika najugodnejše, saj je v teh primerih cena delnic zaradi prevzemne premije lahko bistveno višja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄21

Stečajni postopek

Matjaž Jan, 31.5.2007

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 21/2007Za družbo A se je začel stečaj v letu 2002. Družba B, ki je ustanoviteljica družbe A, ki po zakonu jamči za obveznosti družbe A, če njena sredstva ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, je prišla v stečaj leta 2003. Upnik prijavi svojo terjatev sto enot v družbo A. Stečajni upravitelj jo v ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

Stečaj potrošnikov in prezadolženost prebivalstva

Matjaž Jan, 24.2.2005

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 7/2005Vedno večja zadolženost slovenskega prebivalstva je v zadnjem času ponovno aktualizirala idejo o uvedbi instituta prisilne poravnave oziroma stečaja potrošnikov, ki omogoča vsaki fizični osebi, da se, podobno kot pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, v posebnem sodnem insolvenčnem post...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄1

IZVRŽBA: Prodajna cena in ustavitev izvršbe

Matjaž Jan, 13.1.2005

Civilni sodni postopki

Matjaž Jan, Pravna praksa, 1/2005V zvezi s predpisanim načinom izvršitve odločbe Ustavnega sodišča RS. Št. U-I-93/03 z dne 18. 11. 2004 o ugotovitvi neskladnosti drugega odstavka 188. in drugega odstavka 194. člena zakona o izvršbi in zavarovanju z ustavo se odpirata dve vprašanji, kako bodo poslej morala ravnati sodišča v različni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄28

Omejitev izvršbe na premoženje samostojnega podjetnika posameznika

Matjaž Jan, 2.9.2004

Civilni sodni postopki

Matjaž Jan, Pravna praksa, 28/2004Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ -- Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.) v skladu z načelom socialne države v 102. členu določa omejite, ki veljajo pri izvršbi na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposeln...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄15-16

Prispevek k učinkovitejši izvršbi?

Matjaž Jan, 20.5.2004

Civilni sodni postopki

Matjaž Jan, Pravna praksa, 15-16/2004Novela zakona o plačilnem prometu Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 37/04, v nadaljevanju: novela) je začel veljati 16. aprila 2004. Tako je usklajen Zakon o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/02, v nadaljevanju: ZPlaP): * z direktivo 97/5/ES o čez...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄10

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin

Matjaž Jan, 18.3.2004

Lastnina in druge stvarne pravice

Matjaž Jan, Pravna praksa, 10/2004Ob koncu februarja je vlada sprejela Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Ur. l. RS, št. 23/04), s katero je omogočila delovanje novega registra, v katerega se bodo vpisovale zarubljene in neposestno zastavljene premičnine. S tem je končno udejanjena ideja o t. i....
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄27-28

Vrednostni papir kot predmet izvršbe

Matjaž Jan, 31.7.2003

Civilni sodni postopki, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 27-28/2003Uvedba tržnega gospodarstva, lastninjenje družbenega premoženja in vzpostavitev organiziranega trga vrednostnih papirjev je postopoma privedlo tudi do občutnejšega povečanja obsega izvršilnih postopkov, katerih predmet so vrednostni papirji. Sodna praksa na tem področju je še vedno v povojih, saj po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄22-23

Rubež tujega motornega vozila

Matjaž Jan, 19.6.2003

Civilni sodni postopki, Cestni promet

Matjaž Jan, Pravna praksa, 22-23/2003V skladu z 81. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednje, v nadaljevanju: ZIZ) lahko izvršitelj zarubi vsako premično stvar, ki se nahaja v posesti dolžnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄20

Vrstni red poplačila obveznosti iz sklepov o izvršbi, ki se glasijo na denarna sredstva pri

Matjaž Jan, 5.6.2003

Civilni sodni postopki

Matjaž Jan, Pravna praksa, 20/2003Z uveljavitvijo Zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/02, v nadaljevanju: ZPlaP) ima dolžnik možnost, da lahko odpre več transakcijskih računov pri različnih organizacijah za plačilni promet (v nadaljevanju: OPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄15-16

Sistem izvršiteljev v Sloveniji in na Nizozemskem

Matjaž Jan, 24.4.2003

Civilni sodni postopki

Matjaž Jan, Pravna praksa, 15-16/2003Seminar Phare - vladavina prava Vladavine prava si brez učinkovitega izvrševanja sodnih odločb ne moremo predstavljati. Slednje je namreč tako po odločbah našega ustavnega sodišča kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice sestavni del pravice vsake osebe do sodnega varstva in do dostopa do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄40

ZIZ-A: Sestavine predloga za izvršbo in pridobivanje podatkov o dolžnikovih računih

Matjaž Jan, 14.11.2002

Civilni sodni postopki

Matjaž Jan, Pravna praksa, 40/2002Prvi odzivi na novosti, uveljavljene vnoveli zakona o izvršbi in zavarovanju, so bili že zabeleženi tudi na straneh Pravne prakse. Glede na to, da sta bila kar dva prispevka(*1) kritična do nove ureditve pridobivanja podatkov o dolžnikovih računih pri bankah, hranilnicah in drugih organizacijah, ki ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄15-16

Vrnitev v prihodnost in ponovna sprememba 68. člena ustave

Matjaž Jan, 25.4.2002

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Matjaž Jan, Pravna praksa, 15-16/2002Pridobitev lastne nepremičnine je težko dosegljiv cilj marsikaterega Slovenca, pogostokrat podkrepljen tudi z zgodovinskimi izkušnjami hlapčevstva in tuje nadvlade, zato je odločitev o dopustnosti pridobivanja lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji vedno občutljivo političn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(20)

Leto objave

2018(2) 2017(1) 2014(2) 2013(2)
2012(1) 2007(1) 2005(2) 2004(3)
2003(4) 2002(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: J

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov