O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 63)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi in stečaju

dr. Matjaž Tratnik, 6.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21-22/2019Načini pridobitve lastninske pravice se najpogosteje delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Za prve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo pri pridobitelju, temveč se pridobi od predhodnika (odsvojiteja, zapustnika), v enakem obsegu in z enakimi omejitvami, kot jo je imel predhodnik (npr. obremenjena s hipotekami in/ali služnostmi). Za izvirne načine pridobitve pa je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo. Pri tem ni pomembno, ali je že prej kdo imel na stvari lastninsko pravico ali ne. Če jo je imel, jo pridobitelj pridobi ne glede na voljo prejšnjega lastnika (brez njegove volje in sodelovanja) in načeloma brez omejitev oziroma bremen (npr. priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pomešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih in pridobitev od nelastnika po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali na podlagi drugih zakonov ter pridobitev z odločbo državnega organa - bodisi administrativnega organa bodisi sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Brexit in državljanstvo

Weingerl Petra, Tratnik Matjaž, 23.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Petra Weingerl, dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 30-31/2018Združenega kraljestva (ZK) se drži očitek, da je enfant terrible v Evropski uniji (EU). To se je na neki način potrdilo tudi na referendumu junija 2016 o izstopu iz EU, ko so volivci odločili, da si ne želijo več (pre)tesne povezave z državami kontinenta. Posledično je britanska vlada 29. marca 2017 sprožila 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in tako formalno začela postopek za izstop ZK iz EU (t. i. brexit).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Varstvo nevpisanih lastninskih položajev

dr. Matjaž Tratnik, 20.7.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 28-29/2017Vpis v zemljiško knjigo je konstitutivna predpostavka pridobitve lastninske pravice na nepremičninah le v primeru pravnoposlovne pridobitve. Na podlagi zakona, dedovanja in odločbe državnega organa pa se pridobi lastninska pravica izvirno brez vpisa v zemljiško knjigo, ki ima v teh primerih le publicitetno funkcijo. Medtem ko pri pridobitvah z dedovanjem in na podlagi odločbe državnega organa praviloma pride do vpisa novega lastnika v zemljiško knjigo, ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane. V takšnih primerih je zemljiškoknjižno stanje nepremičnine napačno, kar povzroča konflikte med imetniki nevpisanih pravic na nepremičnini in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti nepremičnini. Tu igra ključno vlogo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Vnovič o lastninski pravici v pričakovanju

dr. Matjaž Tratnik, 8.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 48/2016Lastninska pravica v pričakovanju je nekakšno "vmesno" lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj, čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tako je že "vnaprej" kot lastnik nepremičnine varovan proti odsvojitelju, proti nedobrovernemu/nepoštenemu tretjemu pridobitelju lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini, proti vsem upnikom v odsvojiteljevem stečaju in proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo ali zavarovanje na nepremičnino po izvršitvi razpolagalnega posla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Uporaba mednarodnega prava s strani sodišč v Jugovzhodni Evropi

dr. Matjaž Tratnik, 22.10.2015

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 41/2015Knjiga Judicial Application of International Law in Southeast Europe (urednika Siniša Rodin in Tamara Perišin, Springer Verlag, Berlin in Heidelberg 2015, 313 strani) je študija o uporabi mednarodnega prava s strani sodišč v Jugovzhodni Evropi. Vključena so sodišča v vseh naslednicah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Te države imajo glede EU različne statuse: Slovenija in Hrvaška sta članici EU, Albanija, Črna gora, Makedonija in Srbija imajo status pridruženih članic in kandidatk za članstvo, Bosna in Hercegovina je pridružena članica in potencialna kandidatka za članstvo, Kosovo pa je zgolj potencialni kandidat za članstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Pregled novejše sodne prakse na področju hipotekarnega prava

Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, 11.6.2015

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur, Pravna praksa, 23/2015V zadnjem obdobju je zlasti Vrhovno sodišče izdalo več zanimivih odločb v zvezi s hipotekarnimi zavarovanji. Obravnavala bova najpomembnejše odločbe, ki se nanašajo na: razpolagalno (ne)sposobnost zastavitelja, konflikt med (nevpisano) lastninsko pravico v pričakovanju in pridobitvijo (prisilne) hipoteke, prisilno zastavno pravico na nevpisanih nepremičninah, notarski zapis o ustanovitvi hipoteke, položaj zastavitelja kot realnega dolžnika in maksimalno hipoteko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Položaj etažnega lastnika v slovenskem pravu

dr. Matjaž Tratnik, 27.3.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 12/2014V decembru 2013 je dr. Anita Dolinšek na PF Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo Položaj etažnega lastnika v slovenskem pravu, v kateri kljub nekoliko ozkemu naslovu celovito obravnava aktualno problematiko etažne lastnine v našem pravu. Avtorica analizira veljavno normativno ureditev in izpostavlja ključne probleme, ki se pojavljajo v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Svetovna trgovinska organizacija in državna suverenost

dr. Matjaž Tratnik, 4.7.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 26/2013Razmerje med konceptom suverenosti na eni strani in obveznostmi, ki izvirajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), je predmet več kot petletnega raziskovanja Irene Peterlin in je privedel do obsežne znanstvene monografije Svetovna trgovinska organizacija in državna suverenost (GV Založba, Ljubljana 2013, 352 strani). Knjiga je razdeljena v tri vsebinske sklope. V prvem avtorica z zgodovinskega vidika obravnava koncept suverenosti, v kontekstu razvoja mednarodnega prava od konca tridesetletne vojne (Westfalskega miru 1648) dalje. Sledi razprava o tem, kako vpliva članstvo v mednarodnih organizacijah na obseg suverenosti držav članic. Tu gre za obveznosti na dveh ravneh. Na prvi so obveznosti, ki so povezane s pristopom k članstvu, na drugi pa obveznosti, ki jih nalagajo odločitve institucij mednarodnih organizacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Lastninska pravica na nepremičnini v pričakovanju

dr. Matjaž Tratnik, 17.1.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 2/2013Stališče Ustavnega sodišča je, da pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v povezavi s t. i. pričakova(l)nimi pravicami. To pomeni, da se lahko uspešno sklicuje na pravico do zasebne lastnine tudi tisti, ki izkaže, da obstaja njegov konkretni, na veljavnem pravu temelječi zahtevek za pridobitev določene lastnine. Ta zahtevek mora biti na pravu ali ustaljeni sodni praksi temelječe pričakovanje pridobitve lastninske pravice, in ne samo upanje na njeno pridobitev. To je Ustavno sodišče nazadnje zapisalo v odločbi št. Up-591/10 z dne 2. decembra 2010. Tako se pogosto dogaja, da se nevpisani kupci nepremičnin v postopkih proti prodajalcem ali tretjim sklicujejo na varstvo svoje pričakovane lastninske pravice. Vrhovno sodišče je leta 2012 izdalo več odločb, ki se nanašajo na pravni položaj osebe, ki je pridobila nepremičnino na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega posla (torej zemljiškoknjižnega dovolila z overjenim podpisom prenosnika), ni pa se (še) kot lastnica vpisala v zemljiško knjigo. V nadaljevanju si bomo najprej ogledali prej omenjeno odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2010, zatem pa še več odločb Vrhovnega sodišča, da bi v sklepnem delu lahko ugotovili, pod kakšnimi pogoji je pričakovana lastninska pravica na nepremičnini varovana in proti komu. Prav tako bo obravnavana novejša odločba Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na navzkrižje interesov osebe, ki pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s priposestvovanjem, in upnika zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, ki hoče na to nepremičnino poseči z izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Nova meja med nepremičninama A in B v lasti različnih lastnikov

dr. Matjaž Tratnik, 22.11.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 45/2012V izvršilnem postopku sta bili predmet javne dražbe nepremičnina A, ki v naravi predstavlja zemljišče, na katerem stoji stanovanjska hiša, in nepremičnina B, ki v naravi predstavlja funkcionalno zemljišče (dvorišče) k stanovanjski hiši in vinograd. Nepremičnini A in B sta bili prodani različnima kupcema. Ker sta lastnika nepremičnin A in B različni osebi (pred prodajo sta bili v lasti iste osebe), se deli stanovanjske hiše A (strešni napušč, balkon, oporni zid, odtoki meteorne vode, peskolov) zdaj raztezajo na, nad in pod nepremičnino B. • Ali je v tem primeru mogoče uporabiti institut gradnje čez mejo nepremičnine po 47. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in v nepravdnem postopku od sodišča zahtevati, da določi novo mejo med nepremičninama A in B? Kateri institut bi bil torej najprimernejši, da bi lahko lastnik stanovanjske hiše (tj. nepremičnine A) dosegel, da se ne bi več raztezala na, nad in pod nepremičnino B?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Neposestna zastavna pravica na premičninah, 2. del

dr. Matjaž Tratnik, 25.10.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 41-42/2012V drugem delu prispevka najprej sklenemo prikaz predpostavk za veljavno ustanovitev neposestne zastavne pravice. Sledi obravnava pomembnih vidikov: vrstnega reda zastavne pravice, pravic in obveznosti zastavitelja in zastavnega upnika (s podrobnejšo obravnavo pravnih posledic nadaljnjega razpolaganja z zastavljeno premičnino), poplačila iz zastavne pravice in njenega prenehanja. Prispevek se konča s primerjavo z najbolj sorodnimi pravnimi instituti, kot so: fiduciarna lastnina, pridržek lastninske pravice in prenos lastninske pravice s pridržkom (registrske) neposestne zastavne pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Neposestna zastavna pravica na premičninah, 1. del

dr. Matjaž Tratnik, 12.10.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 39-40/2012Prispevek je posodobitev poglavja Neposestna zastavna pravica iz avtorjeve monografije Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006. Poleg prenovitve besedila so upoštevane naknadne spremembe Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Služnostna pravica v korist sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo

dr. Matjaž Tratnik, 6.9.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 34/2012Distribucijo električne energije ureja Energetski zakon (EZ), ki v 23. členu določa, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, bodisi pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki na nekem območju pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe. Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz tega člena določi vlada za največ 50 let. Na podlagi te določbe je Vlada sprejela Uredbo o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, s katero je koncesijo podelila družbi SODO, d.o.o. Naloge sistemskega operaterja podrobneje opredeljuje 23.a člen EZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Gradbeno in uporabno dovoljenje

dr. Matjaž Tratnik, 10.5.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 18/2012Knjiga Gradbeno in uporabno dovoljenje (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2012, 536 strani) bralcu že na prvi pogled ponuja precej več, saj avtorji (urednika mag. Nina Koselj in mag. Luka Štravs ter Saša Galonja, Luka Ivanič, mag. Sabina Jereb, mag. Peter Lovšin in Sonja Ristanović) obe dovoljenji obravnavajo v šestem, sedmem in osmem poglavju oziroma v drugi polovici knjige (vanjo je vključeno tudi besedilo Zakona o graditvi objektov - ZGO-1, in izbrani podzakonski predpisi). V prvi polovici knjige pa avtorji obravnavajo drugo - z obema dovoljenjema povezano tematiko, tako da je končni rezultat vsebinsko sklenjena celota.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Veljavnost ZTLR in SPZ glede gradnje na tujem svetu

dr. Matjaž Tratnik, 5.4.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 13/2012Tožnik je začel graditi na tujem svetu leta 1995. Graditelj (tožnik) je vedel, da gradi na tujem, lastnik zemljišča pa se je temu uprl, vendar je tožnik nadaljeval s svojimi posegi v njegovo nepremičnino (tožnik je povsem obnovil notranjost hiše, tako da je dejansko postala novogradnja). Tožnik se je nato leta 2002 vselil v sporni objekt. V pravdi, v kateri je tožnik tožil za ugotovitev lastninske pravice, je tožnik zatrjeval, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi gradnje na tujem svetu, in sicer v skladu s 25. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) (ni bil dobroverni graditelj), ter da lastnik zemljišča (tožena stranka) ni uporabil izbirne pravice iz tega člena, tako da je po izteku triletnega roka po končani gradnji (gradnja se je končala leta 2002) tožnik kot graditelj postal lastnik nepremičnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Dobroverna pridobitev hipoteke na nevpisanih nepremičninah

dr. Matjaž Tratnik, 1.3.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 8/2012V zemljiški knjigi so javno objavljeni podatki o nepremičninah in pravicah na njih. Lahko rečemo, da so ti podatki večinoma pravilni. V primerih, ko niso, pa dobroverne pridobitelje pravic, ki se zanašajo nanje, varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki ga izrecno določata tako Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 10. členu kot tudi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 8. členu. Povsem drugače pa je pri nepremičninah, ki v zemljiško knjigo (še) niso vpisane. Glede teh nepremičnin ne obstaja noben javni razvid pravic. Tako se lahko zgodi, da udeleženec v prometu sklepa posel glede nepremičnine z osebo, za katero misli, da je njen lastnik, pa se izkaže, da to ne drži. Še zlasti niso redki primeri, ko z nevpisano nepremičnino razpolaga eden od njenih skupnih lastnikov, brez védenja ali celo pooblastila drugega skupnega lastnika (zlasti zakonca ali zunajzakonskega partnerja). Tedaj pride do navzkrižja interesov drugega skupnega lastnika na eni strani in tretjega, v korist katerega je prvi skupni lastnik razpolagal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄13

Oddaja nepremičnine v denacionalizacijskem postopku

Matjaž Tratnik, 7.4.2011

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 13/2011V Občini Majšperk imamo poslovni prostor, na katerem še vedno poteka denacionalizacijski postopek, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dozdajšnji najemnik je podal odpoved najemnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄48

Dolžnost glede izbrisa hipotek

Matjaž Tratnik, 9.12.2010

Lastnina in druge stvarne pravice, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 48/2010Investitor je zgradil večstanovanjsko stavbo. Posamezna stanovanja je kot solastniške deleže na nepremičnini prodal na trgu. Svoje terjatve na plačilo (delov) kupnine pa je zavaroval s hipoteko. Zatem je v skladu s 110. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) vložil predlog za preoblikovanje solastnine v etažno lastnino v nepravdnem postopku. V istem postopku je predlagal tudi izbris hipotek, pri katerih so bile zavarovane terjatve že poplačane. Ni pa hkrati predložil tudi ustreznih izbrisnih pobotnic z zemljiškoknjižnim (izbrisnim) dovolilom. Nepravdni postopek se vleče že več let, a hipotekarni upnik zavrača izdajo izbrisnih pobotnic posameznim imetnikom solastniških deležev ("lastnikom stanovanj"), ker meni, da je svojo dolžnost glede izbrisa hipotek izpolnil že s tem, da je predlagal izbris hkrati s predlogom za sodno vzpostavitev etažne lastnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Javno dobro

Tratnik Matjaž, Vrenčur Renato, 30.9.2010

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur, Pravna praksa, 38/2010Omejitve ali odvzem lastninske pravice v javnem interesu pridejo najbolj do izraza v primeru, ko se nepremičnini podeli status javnega dobra. Tu je treba takoj poudariti, da je pojem javnega dobra širši od pojma nepremičnine oziroma nepremične stvari, kot je ta opredeljena v 18. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), in zajema tudi razne dobrine in storitve. Tako je javno dobro tudi zrak, ki ga vdihavamo, oziroma zračni prostor, ki je namenjen zračni plovbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Neprava stvarna ali osebna služnost

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2010

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄21

ZGO-1, ZUreP-1 in ZPNačrt-1 s komentarjem

dr. Matjaž Tratnik, 27.5.2010

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21/2010Temelji pravne ureditve prostorskega načrtovanja in graditve objektov so bili v naši državi postavljeni leta 2002 z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-1) in Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1). Oba zakona sta bila predmet komentarja, ki je bil združen v eni knjigi.1 Pričujoče delo Zakon o graditvi o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄11

Vnovič o prenosu hipoteke

dr. Matjaž Tratnik, 18.3.2010

Obligacije, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 11/2010Vrhovno sodišče je v zadnjem desetletju večkrat obravnavalo problematiko prenosa hipotekarno zavarovane terjatve.1 Ključno vprašanje v vseh primerih je bilo, ali je učinek vpisa prenosa hipoteke v zemljiško knjigo konstitutiven ali zgolj deklaratoren oziroma publicitetni. Drugače rečeno: ali se za p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄11

Zakonite predkupne pravice in njihove kolizije

dr. Matjaž Tratnik, 18.3.2010

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 11/2010Zakonita predkupna pravica je pogosta omejitev lastninske pravice na nepremičninah, s katero zakonodajalec v javnem interesu omejuje razpolaganje z nepremičninami. Čeprav gre za razmeroma majhen poseg v lastninsko pravico,1 so lahko take omejitve zaradi svoje številčnosti, deloma pa tudi neusklajeno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

O nekaterih stvarnih in pravnih napakah pri potrošniški prodaji stanovanja

dr. Matjaž Tratnik, 27.8.2009

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 33/2009Lahko se zgodi, da se investitor večstanovanjske stavbe v izgradnji, potem ko je že prodal bodoča stanovanja, odloči, da bo v predvidenih skupnih prostorih uredil dodatno stanovanjsko enoto. Vzemimo primer zgradbe s štirimi stanovanji in podstrešjem kot enim od skupnih delov stavb. V splošnih pogoji...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(63)

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(1) 2016(2)
2015(2) 2014(1) 2013(2) 2012(7)
2011(1) 2010(6) 2009(1) 2008(3)
2006(4) 2005(6) 2004(10) 2003(6)
2002(3) 2001(2) 1999(2) 1997(1)
1996(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ
< Prva črka priimka: T

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov