O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Ustavnopravni NE! - novemu poskusu lomastenja po ustavi

Avbelj Matej, Toplak Jurij, Teršek Andraž, 29.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12-13/2018Ustavni zakon, ki ga želi sprejeti slovenska parlamentarna strankarska politika je nov primer državniško in ustavnopravno popolnoma napačnega pristopa. Predlog ni združljiv s temeljnimi postulati slovenske ustave, predvsem zasebno lastnino, svobodno gospodarsko pobudo, mejo med oblastvenim in zasebnim, sistemom zavor in ravnovesij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Turčija, Rusija in Aleš Galič

dr. Jurij Toplak, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 5/2018Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso ESČP. Morda jih le vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik, avtor več kot petdesetih knjig in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner. V osebni interes spadajo možnost napredovanja, višja plača, odobravanje sodelavcev in okolice, več prostega časa, udobje, ugled. Med sodbami ESČP, v katerih je odločitvi nasprotoval le en sodnik, in to ad hoc sodnik iz države kršiteljice, niso le sodbe o Turčiji, Rusiji in Ukrajini. Je tudi sodba Čeferin proti Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Dvojna zloraba prava

Avbelj Matej, Teršek Andraž, Toplak Jurij, 7.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 47/2017 Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v državnem zboru Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju predstavlja 2/3 poslancev v parlamentu, že samo in zgolj zato, ker pač gre za 2/3
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Pravica do odškodnine pri nemožnosti uporabe: odstop od stoletne prakse

dr. Jurij Toplak, 14.9.2017

Obligacije

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 34/2017Že stoletja velja, da iz načela popolne odškodnine izhaja tudi pravica do povrnitve škode zaradi začasne ne(z)možnosti uporabe stvari. Gre za poseg v pravico do uživanja lastnine, za omejevanje uživanja lastninske pravice. Tipični primeri nemožnosti uporabe so: počitniško hišico začasno zasedejo brezdomci; lastnik v prometni nesreči poškodovanega vozila ga med popravilom ne more uporabljati; najemnik stanovanja, ki ga je zalila voda, med poplavo in obnovo stanovanja ne more uporabljati; žrtev tatvine v umetniški sliki ali kravati ne more uživati, dokler ji ni vrnjena; nogometaš po poškodbi določen čas ne more uporabljati noge.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kje v Sloveniji sodišča kršijo ustavne pravice - kršitve ustavnih pravic po območjih višjih sodišč

Teršek Andraž, Toplak Jurij, 24.8.2017

Sodišča

dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 30-31/2017V najboljši veri in s prepričanjem, da gre za enega od temeljev naše skupne - pravniškopoklicne, akademsko-učiteljske in splošne pravoslovne - odgovornosti pred in za pravno državo - kot vladavino prava in temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, pogosto, dejansko ves čas in brez večjih premorov s članki, knjigami in komentarji javno opozarjava (to pa počnejo tudi nekateri drugi najini pravoslovni kolegi in kolegice) na problem nespoštovanja ustave in civilizacijsko osrednjih mednarodnopravnih dokumentov (predvsem Evropske konvencije o človekovih pravicah) - tudi - pred slovenskimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Volilna propaganda in svoboda izražanja

dr. Jurij Toplak, 19.1.2017

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 2/2017Četrt stoletja je mejo med svobodnim izražanjem in prepovedano volilno propagando na dan glasovanja postavljal inšpektorat. Okrajna sodišča so mu ob pomanjkanju občutka za ustavno skladno razlago predpisa sledila. Vrhovno sodišče je z nedavno sodbo to mejo postavilo na pravo mesto. V članku bom predstavil zgodovino volilnega molka ter prakso slovenskih in tujih sodišč. V nadaljevanju bom analiziral sodbo Vrhovnega sodišča in izpostavil pet elementov prekrška javne volilne propagande.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Moje volišče je tu čez cesto, tvoje dvajset kilometrov stran - ker si invalid

dr. Jurij Toplak, 12.10.2012

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 39-40/2012Ustave in mednarodni dokumenti že sto, dvesto let določajo, da ima vsak državljan volilno pravico in pravico do tajnega glasovanja, in to brez diskriminacije. Kljub temu je zgodovina volilne pravice zgodovina vseh mogočih razlag besede "vsak".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Volilni spor

dr. Jurij Toplak, 4.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 38/2012Pod mentorstvom prof. dr. Franca Grada je na PF Univerze v Ljubljani 24. aprila 2012 doktorirala ustavna sodnica Jadranka Sovdat. V disertaciji Volilni spor je obdelala področje reševanja sporov, ki izhajajo iz kršitev volilnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

dr. Jurij Toplak, 26.4.2012

Politične stranke

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 16-17/2012Dvanajst let bo minilo od ustavne spremembe, po kateri morajo volivci dobiti "odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom". V Državnem zboru so bili poraženi vsi dosedanji poskusi spremembe volilnega sistema, vedno pa je bil predlagan sistem list z enim preferenčnim glasom. Stroka je naklonjena tudi sistemu enega prenosljivega glasu (ang. Single-Transferable-Vote - STV), za katerega pa v javnosti še ni posluha, saj naj bi bil prezapleten. V tem članku predstavljam v Sloveniji manj znan, a zelo preprost volilni sistem, ki omogoča široke možnosti vpliva volivcev na poimensko sestavo parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Volivec brez pravnega sredstva

Dubrovnik Tadej, Toplak Jurij, 29.3.2012

Pravoznanstvo

Tadej Dubrovnik, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 12/2012Slovenija nima jasno urejenega področja pritožb v volilnih postopkih, opozarja Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki deluje pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Volivec, ki se na dan glasovanja znajde pred zaklenjenimi vrati volišča oziroma mu je kako drugače onemogočeno glasovati, bo lahko sicer vložil ugovor na volilno komisijo volilne enote, a bo ta ugovor zavrnila, če očitana nepravilnost ni bistveno vplivala na izid volitev. Upoštevajoč nedavno presojo Vrhovnega sodišča, pravno sredstvo zoper take akte volilne komisije volilne enote ni predvideno. Vse, kar volivcu preostane, je upanje, da se nepravilnosti ob naslednjih volitvah ne bodo ponovile, ali pa bo imel srečo in bo prihodnjič prišlo do tako tesnega rezultata, da bo nepravilnost vplivala na izid. Članek opozarja na neustrezno ureditev pritožbenih postopkov pri volitvah in predstavi mednarodne standarde.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Pogojna glasovnica

Jurij Toplak, 19.5.2011

Politične stranke

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 19/2011Med novostmi, ki naj bi jih prinesla pričakovana sprememba volilne zakonodaje, pritegne največ medijske pozornosti ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasovanja pri volitvah poslancev. Med predlaganimi novostmi pa jih je še nekaj, s katerimi Slovenija sledi svetovnim trendom na področju volitev. Da bi se izvrševanje volilne pravice omogočilo kar najširšemu krogu volivcev, se za vse uvaja možnost glasovanja po pošti. Tokrat pa predstavljam zanimivo novost: pogojno glasovnico (ang. Provisional, Tendered Ballot).
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄45

Ustavno sodišče - zakonodajalec?

mag. Jurij Toplak, 11.12.2003

Ustavno sodišče, Državni zbor in državni svet

mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 45/2003Ustavno sodišče RS je 23. oktobra letos sprejelo sklep št. U-I-74/03, s katerim se je obseg pristojnosti ustavnega sodišča spremenil v večji meri kot kadarkoli doslej. Sodišče je namreč kar samo do skrajnosti omejilo možnost vložitve pobud, poleg tega pa je razširilo svojo pristojnost tudi na spremi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄27-28

Predstavniki ljudstva, stranke ali koalicijske pogodbe?

mag. Jurij Toplak, 31.7.2003

Obligacije

mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 27-28/2003"Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila." 82. člen ustave RS Pred kratkim je vlada na svoji seji odločala o vložitvi predloga sprememb zakona o volitvah poslancev v Državni zbor. Medtem ko je vlada zasedala, pa sta dva poslanca ene od koalicijskih strank...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄10-11

Volilno pravo: Nove oblike glasovanja: po internetu ali celo prek SMS sporočil?

mag. Jurij Toplak, 20.3.2003

Državni zbor in državni svet, Elektronsko trgovanje in poslovanje

mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 10-11/2003Verjetno ni nikogar, ki ne bi opazil, da se odpravljamo na volišča vse pogosteje. Poleg dosedanjih volitev predsednika, državnega zbora ter lokalnih volitev bomo kmalu volili tudi poslance evropskega parlamenta. Ne le, da predsednika in župana volimo celo dvokrožno, tu so še vse pogostejši referendu...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄32

Volitve pripravljene - pa volivci?

mag. Jurij Toplak, 12.9.2002

Državni zbor in državni svet, Predsednik republike

mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 32/2002Še nekaj tednov nam je ostalo in ponovnose bo "zgodila demokracija". Podali se bomo namreč na volišča in izbirali tiste, ki bodo naslednjih nekaj let v našem imenu izvrševali oblast. Seveda si vsi želimo, da bi izmed različnih ponujenih opcij izbrali kar najboljšo, torej tisto, ki bo ustvarila razme...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄9

Volilno pravo: Odstopanje od "približno enakega števila prebivalcev"

mag. Jurij Toplak, 14.3.2002

Državni zbor in državni svet

mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 9/2002Oblikovanje volilnih enot Eno osnovnih načel volilnega prava je, da se en poslanec (oz. občinski svetnik pri lokalnih volitvah) voli na približno enako število prebivalcev. Načelo enake volilne pravice namreč zahteva, da ima vsak glas enako vrednost.(*1) Če bi v eni volilni enoti 2.000 prebivalce...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄26-27

Enake politične pravice za vse - tudi policiste in vojake

mag. Jurij Toplak, 6.9.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 26-27/2001V zadnjih tednih potekajo obširne razprave glede predlaganih sprememb ustave Republike Slovenije, ki jih je pred kratkim pripravila Vlada Republike Slovenije. Med predlaganimi spremembami, ki jih ni malo, lahko zaman iščemo črtanje, ali vsaj spremembo, četrtega odstavka 42. člena slovenske ustave. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄30-31

Javna glasila: Sprejemanje plana volilnih enot

Jurij Toplak, 28.10.1999

Državni zbor in državni svet

Jurij Toplak, Pravna praksa, 30-31/1999Rezultat volitev je v veliki meri odvisen od razmejitve volilnih enot, zato je odločilnega pomena, kakšen je postopek razmejitve enot, kdo končno o planu odloča in kakšna pravila ga pri tem omejujejo. Glede na to, da v Sloveniji ta postopek sploh še ni urejen, bom opisal ureditev v nekaterih državah...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄27-28

Volilni sistem: Vloga volilnih enot v večinskem volilnem sistemu

Jurij Toplak, 7.10.1999

Državni zbor in državni svet

Jurij Toplak, Pravna praksa, 27-28/1999Ustavno sodišče je v odločbah U-I-265/96, U-I-266/96 in U-I-279/96 naložilo Državnemu zboru, da mora sprejeti večinski volilni sistem volitev v Državni zbor. V večinskem volilnem sistemu igrajo najpomembnejšo vlogo volilne enote. Za razliko od proporcionalnih sistemov je v večinskem mogoče z razmeji...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(19)

Leto objave

2018(2) 2017(4) 2012(4) 2011(1)
2003(3) 2002(2) 2001(1) 1999(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ
< Prva črka priimka: T

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov