O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 157)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Skrivnostni sin monaškega princa

dr. Andreja Tratnik, 28.8.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 33/2014Neka mlada ženska se je odločila javnosti naznaniti, da je oče njenega otroka nihče drug kot monaški princ Albert. To je storila na zelo odmeven način: v deset strani dolgem intervjuju v tedniku Paris Match je novinarju poleg dejstva o sinu zaupala še mnogo drugih podrobnosti, ki so segale globoko v zasebno življenje princa - o tem, kako sta se spoznala, njunih zmenkih in njunem intimnem odnosu, o tem, kako se je princ odzval na novico, da bo postal oče, in kako je pozneje odigral očetovsko vlogo. Vse je bilo podprto tudi s fotografijami. Princ se s takim načinom obveščanja javnosti ni strinjal in pred francoskimi sodišči dosegel obsodbo založniške hiše, ki izdaja časnik, v katerem je bil intervju objavljen, zaradi posega v njegovo zasebnost. Pri tem pa se je takoj postavilo vprašanje svobode tiska in pravice do svobode izražanja. O tem je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Prepoved pokrival, ki zakrivajo obraz, je dopustna

dr. Andreja Tratnik, 17.7.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 28/2014Pred tremi leti je bil v Franciji z veliko večino sprejet zakon, ki prepoveduje zakrivanje obraza na vseh javnih mestih. Iz obrazložitve predloga zakona je jasno izhajalo, da je njegov glavni namen prepoved nošenja muslimanskih ženskih pokrival, ki zakrivajo cel obraz. Zakon, ki nošenje oblek, ki pokrivajo cel obraz, na javnih mestih kaznuje z globo do 150 evrov ali kaznijo opravljanja dela v splošno korist, je dvignil precej prahu. Mlajša muslimanka se je pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ter zatrjevala kršitev več členov Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), saj zaradi zakona v javnosti ni več smela nositi burke ali nikaba. Sodišče se je v sestavi velikega senata osredinilo na presojo skladnosti spornega zakona z 8. in 9. členom EKČP, torej s pravicami do zasebnega in družinskega življenja ter svobodo mišljenja, vesti in vere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Zavrnitev zdravljenja z novo metodo

dr. Andreja Tratnik, 12.6.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2014Vprašanje zavrnitve uporabe nekonvencionalnih metod zdravljenja je v Sloveniji zelo aktualno. Vsi poznamo odmevno akcijo zbiranja denarja za operacijo dečka Reneja v Združenih državah Amerike, da bi preprečili alternativo, ki so jo predlagali slovenski zdravniki, amputacijo noge. Konec maja je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo o podobni zadevi: ali so italijanske oblasti z zavrnitvijo nove, še neuveljavljene metode zdravljena hudo bolni ženski posegle v katero od njenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) zagotovljeno pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

ESČP: pogajanja o priznanju krivde so sprejemljiva

dr. Andreja Tratnik, 22.5.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 20/2014Reševanje kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde ni več le evropski trend, ampak postaja evropsko (če ne celo svetovno) pravilo. Od držav članic Sveta Evrope je le manjšina takih, ki se (še) niso vdale pogajalstvu v kazenskem postopku (Azerbajdžan, Grčija in Turčija). Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP) se je v zadevi Natsvlishvili in Togondize proti Gruziji zelo jasno postavilo vprašanje, ali je tak način reševanja kazenskih zadev v skladu z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), natančneje 6. členom EKČP (pravica do poštenega postopka) in ali morda z njim ni poseženo v pravico do pritožbe v kazenskih zadevah, kot je določena v 2. členu protokola št. 7 k EKČP. Ker so pogajanja o priznanju krivde kljub svoji mladosti (pred kratkim so dopolnila dve leti) v Sloveniji že postala nepogrešljiv del kazenskega pravosodja, je odgovor ESČP še toliko bolj zanimiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Nezakonitosti pri ocenjevanju potrebnosti trajanja odvzema prostosti neprištevnemu morilcu

dr. Andreja Tratnik, 6.3.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 9/2014Pritožnik je že na prostosti, deportiran nazaj v rodni Peru, vnovič poročen. Pred manj kot desetimi leti je v Zürichu z nožem 49-krat zabodel ženo, jo obglavil in vrgel skozi okno. Vedoč (zgolj) to, je skoraj nemogoče verjeti, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kakršnokoli kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Pa jo je. Švicarskim oblastem je namreč očitalo, da niso spoštovale pritožnikove pravice do hitre odločitve o zakonitosti odvzema prostosti (četrti odstavek 5. člena EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Zanikanje genocida nad Armenci - svobodno izražanje?

dr. Andreja Tratnik, 6.2.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 5/2014Pritožnik je doktor prava, politik, samooklicani pisatelj in zgodovinar. Turk. Ob več priložnostih je javno izjavil, da Turčija ni storila genocida nad Armenci. Govorjenje o genocidu nad Armenci se mu zdi celo "mednarodna laž". V Švici je bil kaznovan za kaznivo dejanje zanikanja genocida. Je bilo s tem poseženo v njegovo svobodo izražanja, kot je zatrjeval pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Proti prisilni izselitvi Romov

dr. Andreja Tratnik, 19.12.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 49-50/2013Herblay je staro francosko mesto na bregu Sene, med drugim znano tudi po tem, da okrog deset odstotkov njegovega prebivalstva sestavljajo potujoče družine. Te so več let živele v sožitju s preostalimi prebivalci. Do leta 2004, ko se je občina odločila pregnati vse živeče na območjih, na katerih poselitev v skladu s prostorskim načrtom ni bila dopustna. Pred francoskimi sodišči je bila uspešna. Kaj pa pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), na katerega se je zaradi domnevne kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) - pravice do zasebnega in družinskega življenja - obrnilo 25 pritožnikov (tudi v imenu svojih mladoletnih otrok) in mednarodno gibanje ATD četrti svet?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Švedi preveč liberalni pri dopuščanju skrivnega snemanja

dr. Andreja Tratnik, 5.12.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 47/2013Stara je bila 14 let. Šla je v kopalnico in se začela slačiti, da bi se stuširala. Ko je odvrgla obleko v koš za umazano perilo, je v njem odkrila nekaj nenavadnega: kamero, ki je bila usmerjena vanjo in jo snemala. Kamero je pokazala mami. Ta je posnetek takoj uničila. Dogodek je šele čez dve leti prijavila policiji. Kakšen je bil razplet pred švedskimi pristojnimi oblastmi in kakšen pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP)? Ali je šlo za čezmeren poseg v njeno zasebnost in torej za kršitev 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Samomor pripornika

dr. Andreja Tratnik, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 42-43/2013"Žal mi je za to, kar bom naredil," je rekel in se začel pomikati proti oknu. "Ne, samo tega ne!" je zaklical njegov odvetnik, ko se je zavedel, kaj namerava storiti. Prepozno. Splezal je na okno in skočil v prazno, približno deset metrov v globino. Zaradi poškodb je umrl. Njegovi svojci so nato tožili francoske oblasti, trdeč, da niso sprejele zadostnih ukrepov za preprečitev njegove smrti. Z okna je namreč skočil tik pred zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Dopustna (ne)sprememba priimka

dr. Andreja Tratnik, 18.10.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 40-41/2013Ljudje si spreminjajo imena in priimke iz različnih razlogov - umetniških, numeroloških, zaradi slabe karme zaporedja črk ali pa dejanskih slabih spominov, ki jih priimek vzbuja. Pa tudi iz povsem praktičnih - na primer zato, da otroka nosita priimka obeh staršev, in ne več samo očetovega. Tak je bil primer pritožnikov - francosko-belgijske družine. V času, ko sta se hčerki rodili, sta lahko prevzeli samo en priimek in starša sta se odločila za očetovega. Pozneje pa je Francija s spremembo zakonodaje dovolila spremembo priimka, vendar samo osebam, rojenim po določenem datumu. Hčerki nista padli v to skupino. Bi lahko trdili, da je šlo v tem primeru zaradi različnega obravnavanja že za prepovedano diskriminacijo in torej kršitev 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Tudi kratek pripor prosilca za azil v nehumanih pogojih je ponižujoče ravnanje

dr. Andreja Tratnik, 10.10.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 39/2013Horshill je aktivni član sudanskega protivladnega študentskega gibanja. V preteklosti so ga vladne sile že trikrat aretirale in mučile. Zato je zbežal in se zatekel v Grčijo. Pri sebi ni imel osebnih dokumentov. Po nekaj mesecih se je prostovoljno javil na policijski postaji, tam pa so ga priprli. Sicer ne za dolgo, a razmere v priporu so bile slabe. Se tako ravnanje že lahko šteje za kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki prepoveduje mučenje, nečlovečno in ponižujoče ravnanje ter kaznovanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Obsodba na podlagi izjav pokojnega soobdolženca

dr. Andreja Tratnik, 3.10.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2013V kazenskem postopku se išče resnica: dopustna je le obsodba nekoga, ki je zares izvršil kaznivo dejanje. Zato morajo organi preiskovanja in pregona zbrati dokaze, s katerimi prepričajo sodišče v krivdo obdolženega. Dokazovanje neponovljivega historičnega dogodka je težavno, še zlasti če ga skuša storilec prikriti ali pa preusmeriti pravilno sled. Še toliko težje pa postane, če je krivda nekoga utemeljena na pričanju že umrlega soobdolženca. Prav to se je zgodilo v zadevi Brzuszczyński proti Poljski. Morilec je kmalu po prijetju priznal krivdo za umor in v pričanju inkriminiral tudi pritožnika. Svoje pričanje je čez nekaj časa spremenil in - še preden je tožilstvu uspelo pridobiti pojasnila glede sprememb v zagovoru - naredil samomor. Pritožnik je bil kljub temu - zlasti na podlagi njegovih prvotnih izjav - obsojen zaradi pomoči in napeljevanja k umoru ter poskusa izsiljevanja odkupnine. Vprašanje pa je, ali tudi po poštenem postopku, v skladu s katerim mora biti obdolžencu dana možnost zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP v povezavi s točko d tretjega odstavka tega člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Italijanski "okuženi"

dr. Andreja Tratnik, 26.9.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 37/2013V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v Italiji zgodila huda afera: štirideset hemofilikov, ki so potrebovali redne transfuzije krvi, in še nekaj dodatnih pacientov, ki so zaradi različnih razlogov potrebovali transfuzijo krvi ali krvne plazme, je bilo s transfuzijo okuženih z virusom HIV ter hepatitisoma B in C. Vsi okuženi so upravičeni do odškodnine, ki se izplačuje v dveh delih: v osnovnem znesku in dopolnilnem nadomestilu, ki pravzaprav predstavlja večji del odškodnine in je za okužene pomemben vir dohodka za kritje zdravljenja. Zapletlo se je pri usklajevanju tega nadomestila z inflacijo. Italijanska vlada je - nasprotno kot italijanska sodišča, vključno z ustavnim - menila, da lahko usklajevanje nadomestila preprosto ukine z uredbo. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se s takim ravnanjem ni strinjalo in je v pilotni sodbi ugotovilo množico kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Kršitev načela zakonitosti z retroaktivno uporabo zakona

dr. Andreja Tratnik, 19.9.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2013S premirjem se vojna ne konča. Posledice se čutijo še mnogo let po tem. Tudi v obliki sodnega pregona storilcev različnih kaznivih dejanj, storjenih med vojno. V Bosni in Hercegovini so za ta namen ustanovili posebno sodišče, Sodišče Bosne in Hercegovine (Sodišče BiH). Maktoufa in Damjanovića (pritožnika) je to sodišče obsodilo. Z obsodbama se nista strinjala, in sicer zato, ker sta temeljili na po njunem mnenju strožjem zakonu. Zadevo sta pripeljala do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je odločalo o kršitvi 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) - ni kazni brez zakona. Čeprav je ESČP v zadevi Šimšić proti Bosni in Hercegovini že ugotovilo, da obsodba za kaznivo dejanje, ki v času storitve ni bilo inkriminirano, je pa bilo kaznivo v skladu s takrat veljavnimi mednarodnimi pravnimi akti, ne pomeni kršitve 7. člena EKČP, se ta zadeva od nje toliko razlikuje, da je pristojni senat sklenil, da pristojnost za odločanje prenese na veliki senat ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Kršitev domneve nedolžnosti z nespretnim izražanjem

dr. Andreja Tratnik, 12.9.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 35/2013Pritožnik je paraplegik. To ga ovira v mnogo stvareh. Tudi pri služenju zaporne kazni, zato je bil za nekaj časa celo izpuščen na prostost. Vendar ne za dolgo. Organi odkrivanja in pregona so ga na podlagi informatorjevega obvestila, da še vedno vodi turško heroinsko navezo, zopet vzeli pod drobnogled. V preiskavi so zbrali dovolj dokazov in ga priprli. To se je zgodilo aprila 2003. Pritožnik pa je še danes priprt. Domneva nedolžnosti ga zlasti zaradi obsežnega medijskega poročanja že nekaj časa de facto ne ščiti več. Je tako stanje še v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), natančneje s tretjim odstavkom 5. člena (pravico do svobode in varnosti) in drugim odstavkom 6. člena (domnevo nedolžnosti) EKČP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Švica zapira vrata tudi za otroke

dr. Andreja Tratnik, 5.9.2013

Človekove pravice, Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 34/2013Trije kosovski otroci že nekaj let živijo nezakonito v Švici s staršema, ki imata dovoljenje za stalno prebivanje, in bratcem, ki se je tam rodil. Dva od njih obiskujeta šolo in sta dobra učenca. Tretji je postal polnoleten in zaradi svojega položaja ne more dobiti zaposlitve, zato je še vedno odvisen od staršev. Vsi so se v švicarsko okolje dobro integrirali, vendar jih Švica noče sprejeti. Kaj pa o tem pravi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki v sklopu 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) odloča tudi o pravici do združitve z družino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Nepriznanje odškodnine ne posega v domnevo nedolžnosti

dr. Andreja Tratnik, 29.8.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 33/2013Vprašanje upravičenosti do odškodnine v civilnem postopku zaradi vodenja kazenskega postopka (in različnih omejevalnih ukrepov, sprejetih v njem) zoper osebo, proti kateri je pozneje postopek ustavljen ali pa je spoznana za nedolžno, je težavno. Samodejno priznanje odškodnine bi ohromilo delovanje organov kazenskega pravosodja. V primeru zavrnitve pravice do odškodnine pa se postavi vprašanje skladnosti te odločitve z domnevo nedolžnosti. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ima pri tem nemalo težav: sodna praksa je tako nejasna, da je prvostopenjski senat svojo pristojnost za odločanje o tem, ali so angleška sodišča z odločitvijo, da pritožnici kljub oprostilni sodbi v kazenskem postopku pravica do odškodnine ne pripada, posegla v njeno domnevo nedolžnosti iz drugega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), prenesel na veliki senat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Odgovornost države za nezakonito okupirane nekdanje Renaultove prostore

dr. Andreja Tratnik, 22.8.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2013V poslovnem svetu gre za dokaj običajno zgodbo: družba Renault se je odločila prodati svojo marketinško družbo v Béziersu družbi Sofiran (večinski lastnici podjetja BDA, ki je imelo že ob nakupu likvidnostne težave). Zaplet v zgodbi pa ima močan francoski priokus: zaposleni, ki se s prodajo niso strinjali, so svoje nestrinjanje zelo jasno izrazili. Polovica zaposlenih (približno 45) je okupiralo prostore in onemogočilo dostop vanje za skoraj leto dni. Kar je zadevo prignalo do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), pa je - grobo rečeno - vprašanje odgovornosti države v tem tako dolgem zapletu. Ali je mogoče trditi, da je za tako dolgo stavko, ki je onemogočala dostop do prostorov in delovni proces ter je posledično privedla do izgube zaslužka družb, ki sta postali novi lastnici, odgovorna tudi država, zato ker ni angažirala policije, ki bi s posredovanjem lahko deložirala stavkajoče delavce?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Ljubezenska soba tudi za pripornike

dr. Andreja Tratnik, 25.7.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 29-30/2013Živo se spomnim pikrih pripomb, ko smo si med enim od obiskov "najbolj luksuznega" slovenskega zapora ogledali tudi sobo za obiske družin, kako se pogosto zgodi, da obsojenec in njegova partnerka skušata početi "tisto" kar v kotu sobe, in to še vpričo otroka. Morda res neprimerno, a po drugi strani - upoštevaje, da ni na voljo posebne sobe za intimnost - tudi razumljivo. V Sloveniji je lahko pod določenimi pogoji le zapornikom na Dobu "v času obiska omogočena uporaba 'garsonjere' z ožjimi družinskimi člani in obisk preko noči". O taki ureditvi velja po nedavni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Varnas proti Litvi dobro premisliti. Lahko gre namreč za neupravičeno diskriminacijo med osebami v podobnem položaju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Dosmrtni zapor - obveznost naknadnega preizkusa o možnosti predčasnega izpusta

dr. Andreja Tratnik, 18.7.2013

Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 28/2013Vinter (prvi pritožnik): obsojen za umor sodelavca; manj kot deset let po tem je v času pogojnega izpusta na krut način umoril še svojo ženo (ugotovitve obdukcije: razbit nos, na vratu so bili znaki davljenja, v prsih je imela štiri vbode). Bamber (drugi pritožnik): iz koristoljubnih vzgibov je na premišljen način umoril starša, posvojeno sestro in njena otroka (motiv: dedovanje). Moore (tretji pritožnik): z nožem je na krut način zabodel štiri geje (ker je bil tudi sam gej, je to domnevno storil zaradi spolne potešitve). Zločini, ki so jih storili pritožniki, so kruti. A na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) tako na prvi kot tudi na drugi stopnji pravzaprav niso pomembno vplivali. Jedro spotike je bila (spet) angleška kaznovalna politika. Vsi trije so bili namreč obsojeni na dosmrtno zaporno kazen, ki ni bila podvržena naknadnemu preizkusu. Zato se je postavilo vprašanje skladnosti takega kaznovalnega režima s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) - prepovedjo mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja in kaznovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Po osemnajstih dneh pridržanja brez sodnega nadzora še tri dni pripora?

Andreja Tratnik, 11.7.2013

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 27/2013S procesnega vidika so primeri, ko se prekupčevalce z nedovoljenimi drogami prestreže na ladjah sredi morja, izjemni. Zlasti zato, ker operacijo običajno izvedejo pripadniki posebnih enot, ki članom posadke tudi odvzamejo prostost, vendar pa jih potem ne morejo takoj pripeljati pred sodnika, kot to (med drugim) zahteva tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v tretjem odstavku 5. člena. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v svojih odločbah o tem že večkrat odločalo. V zadevah Medvedjev in drugi proti Franciji in Rigopoulos proti Španiji je na primer zavzelo stališče, da je zaradi takih posebnih okoliščin 13- oziroma 16-dnevno pridržanje posadk, potrebno za potovanje do pristojne države, še v skladu z zahtevo po takojšnji privedbi pred sodnika. V zadevi Vassis in drugi proti Franciji pa je bila posadka brez sodnega nadzora pridržana 18 dni, nato pa je pred privedbo pred sodnika pripor odredil še tožilec. Se to še lahko razlaga kot "takojšnja privedba" pred sodnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

(Ne)ustavnost odsotnosti pogodbe o zaposlitvi za francoske zapornike

dr. Andreja Tratnik, 4.7.2013

Delovna razmerja

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 26/2013Francoski Zakon o kazenskem postopku izrecno določa, da delovna razmerja zaprtih oseb niso predmet urejanja s pogodbo o zaposlitvi. Ali je ta določba v skladu s francosko ustavo? Še zlasti če upoštevamo, da je francoski Ustavni svet zavzel stališče, da mora biti zaprtje osebe omejeno na odvzem prostosti, vse druge pravice pa morajo biti kar najbolj spoštovane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Dopustno omejevanje zasebne lastnine

Andreja Tratnik, 20.6.2013

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 24-25/2013Nemški princ Albert Fürst von Thurn und Taxis ne tekmuje le z avtomobili, ampak skrbi tudi za svoje premoženje. Med njegovimi nepremičninami sta tudi regensburška sodna knjižnica in arhiv iz 15. stoletja. Vendar pa je v njunem uživanju delno omejen, kar se mu ne zdi prav. Zato je od nemških sodišč zahteval odpravo omejitev. Ker mu ta niso pritrdila, se je obrnil še na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjeval kršitev 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) oziroma varstva premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Preslepitve na meji in onkraj pregona

dr. Andreja Tratnik, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2013"(Scena: kavarna v bližini Pravne fakultete v Ljubljani, nekaj dni pred rokom za oddajo disertacije, na mizi, zraven skodelice bele kave, je odprta knjižica Andreja O. Župančiča z naslovom 'O ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju', in sicer na strani z zapisom 'Med ustvarjalnostjo in neplodno prismuknjenostjo je za las razlike'. Po uvodnih banalnostih sledi pogovor o že spisanem grobem osnutku prvih treh delov disertacije in o konceptu še nedokončanega predzadnjega, meta- refleksivnega dela disertacije...) C. K.: Š...] torej, kakšna je ocena, ima zadeva rdečo nit? Kako bi opredelila 'sažetak' za tiste, ki se jim ne ljubi brati cele zadeve? Muza: Hmmm, Š...] ... Gre za postopno izgradnjo koncepta družbeno škodljivih preslepitev in trasiranje meja najbolj škodljivih oz. kazensko pregonljivih preslepitev, ki jih sam opredeliš za skupino goljufivih preslepitev, preko konkretnih zadev. Zapolnjevanje (in s tem zamejevanje) relativno nedoločnih zakonskih pojmov preko konkretnih zadev oziroma kazuistike je rdeča nit, ponavljajoči se leitmotiv pa problematika, povezana z načelom zakonitosti in enakosti v mejnih zadevah in zgodovinski trend širjenja cone kriminalnosti."
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Kompleksnost zadeve dopušča večleten pripor

Andreja Tratnik, 6.6.2013

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 22/2013Njegov pripor ni trajal nekaj mesecev, ampak nekaj let. Prostost mu je bila odvzeta konec maja 2005, iz pripora pa je bil pogojno izpuščen šele v začetku julija 2009. A le za dobro leto, saj je bil potem vnovič priprt in sredi maja 2011 končno obsojen. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je več kot štiri leta dolg pripor še v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), po katerem je del pravice do svobode in varnosti tudi pravica do sojenja v razumnem roku ali pa izpustitev na prostost. O tem je na pobudo pritožnika odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Rossi proti Franciji, ki je v tem času postala že dokončna.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(157)

Leto objave

2014(6) 2013(35) 2012(22) 2011(36)
2010(28) 2009(30)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ
< Prva črka priimka: T

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov