O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Kdo "odpusti" direktorja

Tacol Tilen, Fortin Matevž, 8.6.2017

Delovna razmerja

Tilen Tacol, Matevž Fortin, Pravna praksa, 22/2017Osebe, ki v kapitalskih gospodarskih družbah opravljajo funkcijo vodenja poslov in zastopanja, so v Republiki Sloveniji praviloma v delovnem razmerju z družbo. To pomeni, da imajo poleg korporacijskopravnega položaja poslovodje oziroma (člana ali predsednika) poslovodnega organa hkrati status delavcev družbe. Opisana dihotomija pravnih položajev v praksi večkrat povzroča preglavice, saj so njune korporacijsko- in delovnopravne prvine v mnogoterih situacijah prepletene oziroma med seboj v razmerju vzajemne funkcionalne odvisnosti ali drugih oblik vzročno-posledične povezanosti. Problematična so zlasti vprašanja, povezana s prenehanjem statusnopravnega položaja in posledičnim prenehanjem pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb, ter razmerje med tema položajema. Eno takih, ki doslej v teoriji ni bilo deležno podrobnejše obravnave, je vprašanje, kdo oziroma kateri subjekt ali organ je tisti, ki v imenu in za račun družbe (delodajalca) nastopa pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovodni osebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Problematika varstva zaposlitve vodilnih delavcev

Tacol Tilen, Fortin Matevž, 22.9.2016

Delovna razmerja

Tilen Tacol, Matevž Fortin, Pravna praksa, 36-37/2016Minila so dobra tri leta, odkar je stopil v veljavo novi oziroma, bolje rečeno, prenovljeni krovni zakon s področja delovnega prava, tj. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta zakon je v slovenski (delovno)pravni red prinesel kar nekaj sprememb, ki jih je sedaj že mogoče vrednostno presojati z nekaj časovne distance. Ena takih se nanaša na t. i. vodilne delavce, torej delavce, ki so bili v preteklosti znani tudi kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V položaj teh delavcev je ZDR-1 v razmerju do predhodnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) posegel predvsem pri vprašanjih konkurenčne klavzule, sklepanja pogodbe o zaposlitvi za bodisi določen bodisi nedoločen čas, še posebej zanimiva pa je vpeljava možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi predčasne razrešitve vodilnega delavca s položaja ali izteka mandata brez ponovnega imenovanja na ta položaj, uzakonjene v tretjem odstavku 74. člena ZDR-1. Prav slednja bo osrednji predmet obravnave tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Uporaba izvršnice v praksi

Tacol Tilen, Jan Matjaž, 18.10.2013

Civilni sodni postopki

Tilen Tacol, Matjaž Jan, Pravna praksa, 40-41/2013Izvršnica je pravni instrument sui generis, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan z namenom učinkovitejšega zavarovanja plačil obveznosti iz poslov, sklenjenih med gospodarskimi subjekti, in katerega sočasni učinek naj bi bil zagotovitev kar najhitrejše izpolnitve obveznosti iz pogodb, ki jih taki subjekti sklepajo med seboj. Gre za nov pravnotehnični instrument, ki bistveno odstopa od do zdaj znanih in uveljavljenih instrumentov zavarovanja plačil tako pri nas kot tudi v primerljivih pravnih sistemih. Posledica tega je, da pravne značilnosti izvršnice v pravni teoriji in sodni praksi doslej niso bile predmet širše obravnave. Sodne prakse višjih in Vrhovnega sodišča RS (še) ni, v strokovnih publikacijah pa so bili o vprašanjih, ki jih sproža izvršnica, objavljeni vsega trije relevantni strokovni članki. Praktični domet izvršnice je zatorej bolj kot ne neznanka, kar potreb poslovne prakse, zainteresirane za poznavanje njenih pozitivnih in negativnih lastnosti, ne zadovoljuje. Tako stanje želiva z objavo tega članka preseči, zato v njem poleg splošnih značilnosti izvršnice obravnavava tudi nekatere povsem konkretne vidike njene praktične uporabnosti in s tem povezana pravna vprašanja, s katerimi se ali bi se lahko srečevali gospodarski subjekti pri poslovanju z njo. Morda uspeva z objavo k dodatni razpravi o izvršnici pritegniti še koga iz strokovnih krogov, kar bi nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu razjasnjevanju lastnosti in praktičnih učinkov tega novinca med zavarovalnimi instrumenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Prenehanje zastavne pravice s prenehanjem zavarovane terjatve v stečaju

Tilen Tacol, 5.7.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Tacol, Pravna praksa, 26/2012V PP, št. 22/2012, je dr. Nina Plavšak predstavila svoj pogled na zastavno načelo akcesornosti in njegove učinke na prenehanje zastavne pravice, zlasti hipoteke, zastavitelja za tuj dolg v zvezi začetkom, tekom in zaključkom postopkov zaradi insolventnosti glavnega dolžnika. Prispevek, ki je pred vami, je namenjen predstavitvi drugačnega pogleda na ključne vidike obravnavane tematike in razlagi, zakaj menim, da s sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki tudi v okoliščinah, ko je zoper dolžnika, ki je pravna oseba, uveden stečajni postopek, dosledno upošteva načelo akcesornosti zastavnega prava, kot ga pozna slovenski pravni red, ni prav nič narobe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(4)

Leto objave

2017(1) 2016(1) 2013(1) 2012(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ
< Prva črka priimka: T

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov