O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 28)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Poslovna praksa in negotov pravni položaj kreditnega posrednika v pomožni funkciji

Tomažič Luka Martin, Bratina Borut, 12.4.2018

TRGOVINA

dr. Luka Martin-Tomažič, dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 14/2018Najin namen je izpostaviti določene dileme, ki se pojavljajo v zvezi z opravljanjem dejavnosti kreditnega posrednika v pomožni funkciji, glede na določila Zakona o potrošniškem kreditiranju (ZPotK-2). Zaradi pomensko širokih opredelitev v navedenem zakonu, ki jim poslovna praksa ne sledi, so namreč podjetja, ki se znajdejo v funkciji kreditnega posrednika v pomožni funkciji, izpostavljena nepotrebnim tveganjem in prekomerni regulaciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zastaranje terjatev za prispevke za elektriko in plin

Tomažič Luka Martin, Bratina Borut, 5.10.2017

Obligacije

Luka-Martin Tomažič, dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 38/2017S tem kratkim prispevkom želiva avtorja opozoriti na zmotno razlago določila 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v praksi, in sicer v zvezi z računi za gospodinjski odjem električne energije in zemeljskega plina. Pokazala bova, da pri izdaji enotnih računov omrežnina in drugi prispevki nimajo akcesorne narave glede na terjatev za dobavljeno energijo in da posledično zanje veljajo daljši zastaralni roki, tudi kadar gre za enotni račun. Zadeva je po najinem mnenju zanimiva tako z vidika gospodinjskega odjemalca kot tudi z vidika dobaviteljev in sistemskih operaterjev, zlasti v primeru, kadar gre za popravke prevzetih količin za pretekla obdobja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Monografija Družbena odgovornost

dr. Borut Bratina, 13.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 27/2017Pred kratkim je pri Založbi Fakultete za družbene vede (Založba FDV) izšla obsežna in aktualna monografija avtorja prof. dr. Rada Bohinca z naslovom Družbena odgovornost. Knjiga se ukvarja s širšo problematiko upravljanja gospodarskih družb in želi učinkovito korporativno upravljanje povezati z družbeno odgovornim upravljanjem. Zadnja globalna gospodarska, finančna in družbena kriza je nazorno pokazala, kaj lahko povzroči neodgovorno upravljanje v velikih gospodarskih družbah, še posebej v finančnem sektorju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Odjem električne energije iz distribucijskega omrežja kot posel rednega upravljanja

Tomažič Luka Martin, Bratina Borut, 22.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Luka-Martin Tomažič, dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 49-50/2016S predmetnim prispevkom želiva prikazati, da je sklenitev pogodb o odjemu električne energije iz distribucijskega omrežja posel rednega upravljanja, in proučiti možnosti, ki jih ima na voljo solastnik, ki ga želijo drugi solastniki izključiti iz uporabe nepremičnine, tako da ne podajo soglasja, ki bi omogočilo sklenitev pogodbe o dobavi električne energije na posameznem naslovu. Kljub temu, da je zadeva po najinem mnenju doktrinarno jasna, se v praksi pojavlja nekonsistentnost stališč, zlasti kadar nekateri izvajalci nalog sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zahtevajo soglasje vseh solastnikov in z zagovarjanjem takšnih stališč neposredno posegajo v izvrševanje lastninske pravice solastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Pojem in pomen uzakonitve pravila podjetniške presoje - več kot le kozmetična sprememba

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 9/2015Svetovna gospodarska in finančna kriza je tudi v Sloveniji zaostrila odnose med člani organov vodenja in nadzora ter družbeniki v gospodarskih družbah, kar se kaže predvsem v vse večjem številu vloženih utemeljenih in tudi neutemeljenih odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora. To je med člani organov vodenja in nadzora zasejalo strah pred podjetniškim odločanjem, predvsem v luči poznejše odškodninske odgovornosti za nekaj, kar je bilo v času odločanja običajen in tudi donosen posel. Da bi se izognili pravni in poslovni negotovosti, je zato potreben poseg zakonodajalca de lege ferenda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.2.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič in Miha Bratina, Pravna praksa, 5/2015V zadnjem času se vse več razpravlja o odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, med katerimi se iščejo "krivci" za škodo, ki je nastala družbi, čeprav sploh ne izhaja iz njihove sfere. Delovanje družbe je namreč kompleksen sistem, ki ni odvisen le od dveh kolegijskih organov družbe, temveč še od številnih drugih dejavnikov. V tem sistemu se pozablja na vpliv delničarjev, ki s sprejemanjem skupščinskih sklepov odločajo tudi o najpomembnejših zadevah v družbi. Res je sicer, da je formalnopravno vpliv delničarjev na poslovodenje družbe zelo omejen. Dejansko pa v praksi večinski delničar (pri nas v Sloveniji je to pogosto država kot delničar) predpisane meje svojega vpliva prevečkrat prekorači. Že pred časom so se prav zato začele strokovne razprave o dolžnostih in posledično tudi odgovornosti delničarjev. Ti svojo moč izvršujejo prek skupščine, na kateri pa pomembne procesne odločitve, ki lahko tudi krojijo usodo družbe, sprejema predsednik skupščine, čigar odgovornost se povsem zapostavlja. To bi lahko izhajalo iz zelo skope ureditve v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Delničarjeva dolžnost zvestobe družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 31.1.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 4/2013Ob sedanji finančni in gospodarski krizi je potreben vnovičen premislek o ustroju gospodarskih družb in o ravnotežju oziroma sorazmernosti pravic in obveznosti ter dolžnosti družbenikov teh družb in članov njihovih organov. V kapitalskih družbah niso v ospredju družbeniki, temveč le personificirani kapital, ki so ga vložili ustanovitelji in pozneje po potrebi družbeniki. Prav zato pride v kapitalskih družbah do razmejitve lastninske in upravljavske sfere. Pojem upravljanja v kapitalskih družbah lahko pravno opredelimo kot pravice, pristojnosti in obveznosti organov in njenih članov v procesu odločanja v kapitalskih družbah. Pri tem se srečujemo z nasprotjem med omejitvijo odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe na eni strani in načelom svobodnega odločanja v poslovnih razmerjih na drugi strani, ki je podlaga za nastanek obveznosti. Zato odločanja v zvezi s poslovanjem podjetja znotraj družbe ni mogoče prepustiti le družbenikom in njihovim interesom, temveč je to v pristojnosti poslovodstva teh družb, katerih pravni položaj je natančno urejen z zakonodajo. Zatrdimo lahko, da se ekonomski interesi družbe uresničujejo prek podjetja, družbeniki pa svoje članske pravice uresničujejo praviloma v okviru družbe. Družbeniki imajo svoj organ, to je skupščino družbe, v katerem uresničujejo svoje članske pravice in poskušajo uveljaviti svoje posamične interese v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

ZGD-1 z uvodnimi pojasnili

dr. Borut Bratina, 22.1.2009

Kultura in umetnost

dr. Borut Bratina, dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 2/2009Pred kratkim je pri GV Založbi izšla knjiga Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1 z novelama ZGD-1A in ZGD-1B (Ljubljana 2008, 834 strani). K tema zakonskima novelama sta avtorja dr. Marijan Kocbek in dr. Saša Prelič napisala vsebinsko bogata uvodna pojasnila. Ker sta oba sodelovala pri pripravi strok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Svobodna podjetniška pobuda in pravice delničarjev

dr. Borut Bratina, 16.2.2006

Človekove pravice, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 6/2006Dolgotrajni proces lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij v gospodarske družbe se v Sloveniji počasi končuje. Izbrani model lastninskega preoblikovanja s pomočjo lastniških certifikatov je nedvomno vplival na dolgotrajnost tega postopka, saj so se za zbiranje lastniških certifikatov in njiho...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄42

Kdaj je izvedensko mnenje avtorsko delo

dr. Borut Bratina, 9.12.2004

Intelektualna lastnina

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 42/2004Opredelitev avtorskega dela je eno izmed spornih vprašanj avtorskega prava. Poglavitni razlog za to je v tem, da področij človekove ustvarjalnosti ni mogoče omejevati, saj gre za eno najbolj kompleksnih in zapletenih dogajanj v človeku. Nomotehnična pot, ki jo je izbral naš Zakon o avtorski in sorod...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄7

Spor med družbenikoma - poslovodjema d.o.o.

dr. Borut Bratina, 19.2.2004

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 7/2004Družba je kupila 50-odstotni delež v drugi družbi (d.o.o.), v kateri je drugi partner lastnik prav tako 50-odstotnega deleža. Oba partnerja (tj. družbenika - fizična oseba in pravna oseba) sta podpisala ustrezno družbeno pogodbo, v kateri je določeno, da sta si oba partnerja enakovredna in oba direk...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄2

Poslovni izidi gospodarskih javnih služb in tržnih dejavnosti v javnih podjetjih

dr. Borut Bratina, 22.1.2004

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 2/20041. UVOD Kmalu po osamosvojitvi je Slovenija sprejela svojo sistemsko zakonodajo na področju gospodarskih družb in gospodarskih javnih služb. Ustanavljanje in poslovanje gospodarskih družb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ureja Zakon o gospodars...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄19

Sklic in vodenje skupščine d. d.

dr. Borut Bratina, 29.5.2003

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 19/20031. Vabila na zasedanje skupščine Komu oziroma katerim delničarjem se pošiljajo osebna vabila na zasedanje skupščine d. d.? V skladu z ZGD pristojni organ (praviloma uprava - 2. odst. 283. člena ZGD, lahko tudi nadzorni svet - 3. odst. 274. člena ZGD in v določenih primerih manjšinski delničar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄17

Predčasno imenovanje članov nadzornega sveta

dr. Borut Bratina, 15.5.2003

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 17/2003V gospodarski družbi pripravljajo redno letno skupščino, na kateri nameravajo imenovati tudi člane novega nadzornega sveta, predstavnike kapitala. Sedanjim članom poteče mandat v aprilu 2004, do tedaj redne skupščine ne morejo sklicati, izrednemu sklicu pa bi se radi izognili. Vprašujejo: * ali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄20

Zakon o menici s komentarjem

dr. Borut Bratina, 28.6.2001

Menica in ček

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 20/2001V založbi GV Založba, d.o.o. Ljubljana je pred nedavnim izšel novi obsežen komentar iz zbirke Nova slovenska zakonodaja, in sicer Zakon o menici s komentarjem. Avtor tega komentarja je seveda prof. dr.
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄18-19

Podjetniško pravo

dr. Borut Bratina, 29.6.2000

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 18-19/2000V založbi Gospodarskega vestnika je izšla obsežna knjiga z naslovom "Podjetniško pravo" avtorja dr. Draga Mežnarja. Knjiga predstavlja tako učbenik za predmet "podjetniško pravo", ki je v študijskem programu t. i. "nepravnih fakultet", kot tudi ustrezni pripomoček za vse tiste, ki se pri svojem delu...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄27-28

Svetovalno delo člana nadzornega sveta

dr. Borut Bratina, 7.10.1999

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 27-28/1999Vloga in pomen nadzornega sveta v delniški družbi ter pravni položaj njegovih članov bo v Sloveniji še kar nekaj časa sporna tema. Razlogov za to ne gre iskati v zakonski ureditvi nadzornega sveta, ki je v ZGD urejen podobno kot v Nemčiji, kjer so nadzorni sveti kot organ delniške družbe tudi prvi u...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄23

Nagrada članom nadzornih svetov družb

dr. Borut Bratina, 26.11.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 23/1998Kakšna je pravna narava nagrade (sejnine ...) članom nadzornih svetov v družbah? Ali je potrebno skleniti kakšno pogodbo? Se opravljeno delo lahko honorira kot intelektualna storitev? Člani nadzornega sveta so v posebnem korporacijskopravnem razmerju z družbo in s prevzemom funkcije članstva v na...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄20

Odstopi članov nadzornega sveta družbe in nadomestne volitve

dr. Borut Bratina, 15.10.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 20/1998V poslovniku o delu nadzornega sveta je zapisano: "Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih članov, vsaj eden izmed njih pa mora biti predstavnik delavcev." V statutu družbe je zapisano: "Nadzorni svet šteje 6 članov. Dva člana sta predstavnika delavcev ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄13

Varstvo manjšinskih delničarjev

dr. Borut Bratina, 9.7.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 13/1998V založbi Gospodarskega vestnika je izšla knjiga avtorice mag. Darje Senčur, ki je pomembno obogatila slovensko strokovno literaturo na področju prava družb. Prav letos se izteka prvo desetletje od ponovnega normiranja gospodarskih družb v našem pravnem sistemu in z veseljem lahko ugotavljamo, da se...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄1

Prenehanje članstva v nadzornem svetu

dr. Borut Bratina, 22.1.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 1/1998Mandatna doba članov nadzornega sveta je v skladu z 265. členom ZGD največ 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni. S potekom mandata (torej štiri leta od izvolitve ali manj, če gre za krajši mandat) preneha članstvo v nadzornem svetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄25

Število in sestava članov nadzornega sveta

dr. Borut Bratina, 24.12.1997

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 25/1997Nasprotno od nemškega AktG, kjer je zaradi soupravljalske zakonodaje sestava nadzornega sveta zelo natančno in kogentno urejena, ima ZGD le določbo o minimalnem številu članov nadzornega sveta. Prvi odstavek 262. člena ZGD namreč določa, da nadzorni svet sestavljajo najmanj trije člani.
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄24

Kje in kako urediti pravno razmerje med članom nadzornega sveta in družbo

dr. Borut Bratina, 11.12.1997

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, Pravna praksa, 24/1997Pravice, obveznosti in dolžnosti posameznega člana nadzornega sveta so izčrpno določene z zakonodajo in splošnimi akti družbe, tako da ni potrebno sklepati z vsakim posameznim članom nadzornega sveta še posebne individualne pogodbe, to velja za upravo družbe. Čeprav torej ni potrebno, pa lahko družb...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄22-23

Odločanje na skupščini d.d.

mag. Borut Bratina, 30.11.1995

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Borut Bratina, Pravna praksa, 22-23/1995Skupščina d.d. je z nasprotnimi glasovi zunanjih lastnikov onemogočila dopolnitev statuta delniške družbe, usklajeno z določbo kolektivne pogodbe za kovinsko dejavnost, da bi namreč skupščina lahko odločala o razdelitvi dela dobička med zaposlene. Ali ni tak sklep nezakonit? V skladu s kolekti...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄19-20

Javno podjetje d.d. - odločanje po ZGD ali ZGJS

mag. Borut Bratina, 2.11.1995

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Borut Bratina, Pravna praksa, 19-20/1995Javno podjetje, katerega večinski lastnik je občina, se bo po končanem lastninskem preoblikovanju organiziralo kot delniška družba. Zakon o gospodarskih javnih službah ureja predvsem javna podjetja v lasti Vlade ali občin, ne vsebuje pa primerov mešane lastnine (občina, skladi, zaposleni), kjer j...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(28)

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(1) 2015(2)
2013(1) 2009(1) 2006(1) 2004(3)
2003(2) 2001(1) 2000(1) 1999(1)
1998(4) 1997(2) 1995(3) 1993(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov