O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 70)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

K spreminjanju stvarnega prava II

dr. Andrej Berden, 15.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 23/2017Analiza Pobude (glej K spreminjanju stvarnega prava I) in razmišljanje o resničnih vzrokih za Pobudo nas pripeljeta do zaključka, da ima marsikatera predlagana sprememba svoj izvor in vzrok v novem in po mojem mnenju nesprejemljivem sistemu zemljiške knjige ter v razmerju zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Oba zakona, ki urejata to področje, tako Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) kot Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), določata, da sta zemljiški kataster in kataster stavb temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah. Pokazalo pa se je, da kataster kot tovrstna evidenca ne more zadovoljiti vseh zahtev pravnega sistema, prav tako pa se je pokazalo tudi, da ni jasno, kaj s povsem osiromašeno zemljiško knjigo - razen vpisovanja vsakokratnega lastnika in izvedenih stvarnopravnih pravic ter nekaterih obligacijskih pravic in zaznamb - sploh početi. Iz nosilca razpolagalnega pravnega posla kot enega od nujno potrebnih elementov pridobitve, spreminjanja in prenehanja stvarnopravnih pravic na nepremičninah, ki bi moral imeti jasno določen predmet kot bistveno sestavino vsakega pravnega posla, je hočeš nočeš postala čisti digitalno-tehnično-zapisovalni instrumentarij, katerega vlogo bi z nekaj modifikacijami zlahka prevzel kataster, in pravniki in pravo ne bi bili več tisti, ki bi urejali nepremičninska pravna razmerja, temveč bi bili to v celoti geodeti in kataster. Stališča o tem, da ZZK ni zgolj izvedbeni in procesnopravni zakon, temveč tudi materialnopravni zakon, ki lahko določa "nove stvarne pravice", so nesistemska, medtem ko podrejenost ZZK ZEN očitno nikogar ne moti. Če je namreč kataster temeljna evidenca, kakšna evidenca je potem zemljiška knjiga? Že sama opredelitev zemljiške knjige kot javne evidence o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je v nasprotju z omenjeno definicijo katastra kot temeljne evidence. Sistem, ki je povsem skladno deloval in na katerem temelji Stvarnopra
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

K spreminjanju stvarnega prava I

dr. Andrej Berden, 15.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 23/2017Ni povsem jasno, ali je spreminjanje stvarnopravne zakonodaje del projekta ministra Klemenčiča spreminjanja zakonodaje kar počez ali je to projekt treh izmed nedvomno najuglednejših stvarnopravnih teoretikov in profesorjev stvarnega prava: dr. Mihe Juharta, dr. Renata Vrenčurja in dr. Nine Plavšak. Vsekakor so ti trije februarja 2016 na Ministrstvo za pravosodje naslovili Strokovno pobudo za dopolnitev ureditve nekaterih institutov stvarnega prava v SPZ in drugih zakonih (v nadaljevanju Pobuda) z utemeljitvijo, da "se pravila Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) uporabljajo od 1. januarja 2003, torej že več kot 13 let, ter da ureditev nekaterih institutov v SPZ in nekaterih drugih zakonih ne ustreza več v celoti potrebam sodobnega življenja, ureditev nekaterih pravil pa povzroča nejasnosti". Kot rezultat te ugotovitve so bile predlagane spremembe SPZ, ki radikalno spreminjajo ne le SPZ, temveč dosedanje pojmovanje stvarnega prava in vloge SPZ v njem. Imenovana je bila delovna skupina iz vrst uglednih strokovnjakov, vendar pa omenjena pobuda ni naletela na ugoden sprejem. Nasprotno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

O liku slovenskega sodnika

dr. Andrej Berden, 2.6.2016

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 22/2016Kot je bilo razbrati iz medijev, namerava pravosodni minister mag. Goran Klemenčič letos začeti več korenitih sprememb v pravosodju. Od preizkusnega mandata do drugačnega imenovanja sodnikov, predvsem pa po njegovem "pravičen in učinkovit pravosodni sistem zahteva v prihodnosti več srčnosti in poguma ter manj pozitivizma". Z reformami naj bi začel pri državnem pravobranilstvu, iz njih pa naj ne bi bili izvzeti niti odvetniki niti notarji. Njegova napoved vsekakor odpira in zahteva širšo ter poglobljeno razpravo o pravosodnem sistemu. Težnjo ministra, da se je treba lotiti vprašanja učinkovitosti pravosodja kot celote, je treba podpreti, kajti z neustreznim vključevanjem in s tem neustrezno vlogo akterjev, kot sta odvetništvo in pravobranilstvo (posebna razprava bo očitno potrebna glede vloge in položaja tožilstva) v sistemu sojenja, ni mogoč noben celosten poseg v pravosodje. Vsekakor pa se vsa razprava o delovanju pravosodnega sistema začne in konča pri sodniku, njegovi vlogi in odgovornosti in s tem povezanima kategorijama pravičnosti in učinkovitosti, tako realno kot tudi v očeh javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

Kako se vrhovno sodišče igra najšibkejši člen

Andrej Berden, 24.2.2005

Sodišča

Andrej Berden, Pravna praksa, 7/2005V odgovoru vrhovnega sodišča (PP, št. 6/05) na moj prispevek o odločbi v primeru R. (»Strožja odgovornost pravnikov« v PP, št. 3/05) je videti ne le to, da se na vrhovnem sodišču igrajo »najšibkejši člen« in izločajo posameznike iz igre v obratnem sorazmerju s pomembnostjo, kot jim jo pripisujejo, t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄3

VRHOVNO SODIŠČE RS: Strožja odgovornost pravnikov

Andrej Berden, 27.1.2005

Sodišča

Andrej Berden, Pravna praksa, 3/2005V PP, št. 2/05 smo objavili pojasnilo Vrhovnega sodišča RS na nekatera pisanja v medijih ob sprejemu odločitve » v zadevi Rupar« s sodbo VS RS, št. I Ips 242/04 z dne 14. decembra 2004. Sodba je težko razumljiva strokovnjaku, kaj šele laiku. V oko skoči, da »Župan R., ki ni pravnik (po poklicu je el...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄42

Izredni študij kot protiustavna kategorija

dr. Andrej Berden, 9.12.2004

Višje in visoko šolstvo

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 42/2004Razmislek ob prispevku dr. Marijana Pavčnika Dr. Marijan Pavčnik je nedvomno eden najuglednejših profesorjev ljubljanske pravne fakultete, zato je njegov kritičen pogled na izredni študij na tej fakulteti toliko bolj zanimiv, čeprav se zdi čudno, da se mora tak ugleden profesor zateči k medijem, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄40

Povečana sodniška odgovornost

dr. Andrej Berden, 25.11.2004

Obligacije

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 40/2004Razprava ob projektu "Pospešeni pravdni postopek" Moja razmišljanja o predvideni spremembi zakona o pravdnem postopku se nanašajo na informacije v uvodniku predsednika Slovenskega sodniškega društva Aleša Zalarja v PP, št. 21/04 z naslovom "O sodniški etiki", na odgovore ministrice za pravosodje ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄11

Sodni penali

dr. Andrej Berden, 25.3.2004

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 11/2004Kritika zakonodajne ureditve in sodne prakse Sodni penali so institut, ki se prvič pojavi v našem pravnem sistemu s sprejetjem zakona o obligacijskih razmerjih. To je institut francoskega prava, ki ga razen v Franciji poznajo zgolj še v deželah Beneluksa ter v pravu Evropskih skupnosti. Po navedb...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄5

Fotokopija sodne odločbe

dr. Andrej Berden, 5.2.2004

Civilni sodni postopki

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 5/2004Predložitev izvršilnega naslova v postopku Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršljive sodbe. Sodišče prve stopnje je njegov predlog meritorno zavrnilo z obrazložitvijo, da niso podane predpostavke za postopek po 108. členu ZPP, ker naj bi upnik predlogu priložil "le fotokopijo izvrš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄45

O zlorabah in protiustavnosti 269. člena OZ (sodni penali)

dr. Andrej Berden, 11.12.2003

Ustavno sodišče

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 45/2003I. Izhodišče Obligacijski zakonik določa v prvem odstavku 269. člena: če dolžnik ne izpolni pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, mu lahko sodišče na upnikovo zahtevo določi primeren dodatni rok in, da bi nanj vplivalo, ne glede na kakršnokoli škodo izre...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄44

Črna knjiga?

dr. Andrej Berden, 4.12.2003

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 44/2003Človek je nemalo presenečen, ko prebere od enega najuglednejših pravnih strokovnjakov in ne nazadnje enega odgovornejših za nastalo situacijo, da so kritike sodstva etično nesprejemljive, da pa se o njih izplača govoriti in materijo prenapenjati, saj gre za čustveno hvaležno blago, ki ga je mogoče p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄34

O kratkem spominu dveh odvetnikov in pljuvanju v roke pod vaško lipo

dr. Andrej Berden, 2.10.2003

Odvetništvo in notariat

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 34/2003Ne moti me, če me odvetnika Nikolaj Grgurevič in Mihael Jenčič v svojih odmevih na moj prispevek v PP, št. 32/2003 zmerjata s »člankarjem«. Moti me, da časopis, katerega član uredniškega odbora sem in verjetno eden vidnejših piscev prispevkov v njem, to mirno objavi. Kar se tiče trditev omenjenih...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄33

Okuženost (civilnih) sodnikov

dr. Andrej Berden, 25.9.2003

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 33/2003Razprava o okuženosti sodnikov in prepoved sodelovanja kazenskih sodnikov, ki sodelujejo v predhodnem postopku, kot sodečih sodnikov ni nič drugega kot priznanje, da je tudi sodnik samo človek in ta si ustvari mnenje o zadevi, zlasti tudi o krivdi domnevnega storilca kaznivega dejanja na podlagi dej...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄32

Zamah z metuljevimi krili

dr. Andrej Berden, 18.9.2003

Civilni sodni postopki

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 32/2003Moram reči, da že od nekdaj nasprotujem mešanju strokovnih člankov z nekimi kvazi literarnimi prispodobami. Tako nam tudi glamurozni uvod v članku z gornjim naslovom in zgodba o metulju, ki zamahne s krili, na drugem koncu sveta pa se vse podira, izpod peresa sodnika Zvjezdana Radonjiča (PP, št. 30/...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄32

KO IN ČE POPUSTIŠ (ODVETNIŠKEMU) LOBIJU...

dr. Andrej Berden, 18.9.2003

Odvetništvo in notariat

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 32/2003Zbiljski gaj je daleč od tega, da bi bil prvi, prav tako pa tudi zadnji primer ogoljufanja kupcev stanovanj oz. enostanovanjskih hiš. Je le bolj medijsko odmeven, prikrajšanje pa je prav tako boleče, kot je bilo prikrajšanje tistih, morda ne tako vplivnih kupcev, ki svojih problemov niso znali niti ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄24

TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA 8.

dr. Andrej Berden, 10.7.2003

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 24/20037. Zbirna stvar Individualne in samostojne stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar in jih označujemo s skupnim imenom, kot npr. čreda ovac, knjižnica, pohištvo itd imenujemo zbirna stvar (universitas rerum distantium, u. facti seu hominis). Ker gre za individualne in samostojne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄22-23

TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA 7.

dr. Andrej Berden, 19.6.2003

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 22-23/20035. Javno dobro (nadaljevanje) Dobrine v splošni rabi lahko razdelimo na naravne in umetne dobrine v splošni rabi. Če so vprašanja močno zapletena glede naravnih dobrin v splošni rabi, so nekoliko enostavnejša glede umetnih dobrin v splošni rabi, kot so komunalni objekti ipd. Uvrstitev stvari m...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄21

O protiustavnosti 109. in dela 11. člena ZPP

dr. Andrej Berden, 12.6.2003

Civilni sodni postopki

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 21/2003Razprava o protiustavnosti 109. člena in tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP je nadaljevanje "razprave o povečanju sodnikove odgovornosti" iz priloge 18. številki PP. Gre za vprašanje, kdaj in kako lahko sodnik kaznuje stranke in druge udeležence v postopku zaradi razžalitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄21

TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA 6.

dr. Andrej Berden, 12.6.2003

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 21/20035. Javno dobro Omejitve ali odvzem lastninske pravice v javnem interesu pridejo najbolj do izraza v pravnem režimu javnega dobra. Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄21

Koliko v resnici trajajo sodni postopki?

dr. Andrej Berden, 12.6.2003

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 21/2003Ko pogledamo številke, je stanje približno takšno: Predsednik vrhovnega sodišča, najodgovornejša oseba za obstoječo situacijo, nas prepričuje, da je povprečna doba trajanja sodnih postopkov eno leto (Delo, 24. 4. 2003). Predsednik največjega sodišča v državi, ljubljanskega okrožnega sodišča trdi, da...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄20

TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA 5.

dr. Andrej Berden, 5.6.2003

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 20/20033. Pritiklina Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. V dvomu deli pritiklina usodo glavne stvari. (17. člen SPZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄19

TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA 4.

dr. Andrej Berden, 29.5.2003

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 19/20032. Sestavina Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari. (16. člen SPZ) Sestavine so deli sestavljene stvari, ki so združene v enoto tako, da pomenijo v civil...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄18

TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA 3.

dr. Andrej Berden, 22.5.2003

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 18/2003Stvari iz prvega odstavka 15. člena SPZ lahko razdelimo tudi še glede na naslednje kriterije: a) proste stvari - stvari nikogar Proste stvari ali stvari nikogar, imenujemo jih tudi ničje stvari (res nullius), so tiste, na katerih nima nihče lastninske pravice in si jih lahko vsak prisvoji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄18

Prispevek k razpravi o povečanju sodnikove odgovornosti

dr. Andrej Berden, 22.5.2003

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 18/2003Pričujoči prispevek se navezuje na članek Hinka Jenulla, objavljen v prilogi Pravne prakse, št. 13/2003 z naslovom "Zagotavljanje sojenja v razumnem roku de lege lata in de lege ferenda". Glede na to, da je Hinko Jenull državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in tako ena najbolj odgovornih ose...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄17

TEMELJNI POJMI STVARNEGA PRAVA - 2.del

dr. Andrej Berden, 15.5.2003

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 17/2003Opredelitev stvari v zakoniku je sumarna in sta zato pravna teorija in sodna praksa tisti, ki sta dolžni navedeno zakonsko definicijo stvari natančneje obrazložiti. Da se neki stvari prizna lastnost stvari v pravu, mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je samostojen, prostorsko omejen del nar...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(70)

Leto objave

2017(2) 2016(1) 2005(2) 2004(4)
2003(24) 2001(2) 2000(4) 1999(9)
1998(7) 1997(6) 1996(6) 1995(2)
1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov