O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Problematika normativne teorije krivde, razlikovanja neprava in krivde ter dualističnega sistema kazenskih sankcij

Primož Baucon, 12.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 27/2018V prispevku je prikazana problematika nedoslednosti implementacije normativne teorije krivde in predpostavke ugotavljanja neprištevnosti v Republiki Sloveniji (zlasti) v slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1; v nadaljevanju se za vse druge kazenske zakonike oziroma kazenske zakone uporablja izraz KZ), ki je začel veljati 1. novembra 2008, in njegovih novelah, namenskega (materialnega) razlikovanja neprava in krivde (in njenih pravnih učinkov), ki odraža razliko med kaznimi in varnostnimi ukrepi (s poudarkom na ukrepih psihiatričnega značaja in z modelom postopanja s storilci z duševnimi motnjami), kot kazenskih sankcij, ki niso utemeljene na krivdi (ampak njihova uporaba temelji na prevenciji) in se izrekajo tudi nekrivim storilcem (po načelu sorazmernosti).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Silobran

Primož Baucon, 22.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 7-8/2018Silobran (lat. legitimum defensio) je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in hkrati tudi eden izmed najstarejših kazenskopravnih institutov. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, ki so verjetno tudi posledica nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bodo v tem prispevku obravnavana nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in sodne prakse) v zvezi s tem institutom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Davčna kazniva dejanja ter njihovo razmerje do zakonite davčne evazije in davčnih prekrškov

Primož Baucon, 16.3.2017

Kazenski postopek, Poravnava davkov in prispevkov

Primož Baucon, Pravna praksa, 10/2017Za učinkovito, pravočasno in kakovostno delovanje ter razvoj države in samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma uresničevanje njihovih funkcij oziroma nalog je treba zagotoviti potrebna materialna sredstva v proračunu (državnem in samoupravnih lokalnih skupnosti) prek ustreznega davčnega sistema kot skupka vseh možnih davčnih oblik (davkov, taks, dotacij, subvencij in nadomestil). Za zadovoljevanje fiskalnih interesov in nemoteno delovanje javnega sektorja je tako treba zagotoviti zakonito in pravočasno izpolnjevanje oziroma plačevanje davčnih obveznosti (davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev). Zaradi možnosti izogibanja (v celoti ali deloma) ali nepravočasnega izvrševanja (kršitve) davčnih obveznosti (kar je treba razlikovati od zakonite davčne evazije) vse države določajo sistem različnih davčnih deliktov ter predpisujejo različne sankcije zanje. Pri tem predstavljajo davčna kazniva dejanja najtežje vrste davčnih deliktov, pri čemer pripada osrednje mesto kaznivemu dejanju davčne zatajitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev kot kaznivi dejanji zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 43/2016Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) predstavljajo razne vrste oziroma oblike zlorabe oziroma kršitve uradnega položaja oziroma pooblastil pri opravljanju uradne dolžnosti oziroma javnih pooblastil ali v zvezi z njimi (kamor spadajo tudi upravljanje oziroma uporaba in razpolaganje z javnimi sredstvi) s strani oseb (kamor spadajo tudi pooblaščene osebe uporabnika javnih sredstev), ki opravljajo dolžnosti oziroma so nosilci teh pooblastil (tudi v zvezi z javnimi sredstvi). Ta prispevek kritično analizira dve kaznivi dejanji iz 26. poglavja KZ-1, in sicer nevestno delo v službi (iz 258. člena) in oškodovanje javnih sredstev (iz 257.a člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 8.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 35/2016Eden izmed temeljev za izgradnjo pravne države in uveljavitev načela vladavine prava je zakonito, pravilno, kakovostno, učinkovito in pravočasno delovanje javne uprave (državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil) oziroma javnega sektorja, ki onemogoča zlorabe s strani tam zaposlenih oziroma nosilcev ustreznih pooblastil, kar omogoča državljanom oziroma drugim osebam učinkovito uveljavljanje njihovih pravic in varstvo njihovih svoboščin. Zagotovitev tega je tudi ratio legis kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike). Ta prispevek obravnava pojem, značilnosti, delitev in temeljne elemente teh kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Omejitev pravice do silobrana

Primož Baucon, 21.4.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 16-17/2016Pravica do silobrana (ki je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in se v naši pravosodni praksi najpogosteje postavlja v zvezi s kaznivimi dejanji zoper življenje in telo) ni neomejena (čeprav gre za spopad prava z ne-pravom, da gre za odvrnitev protipravnega napada), kar pomeni, da pravne dobrine napadalca niso povsem nezavarovane. Poleg načelnega stališča, da se neizogibnost obrambe nanaša tudi na mero oziroma intenzivnost obrambnega ravnanja (kar pa ne pomeni, da se je oseba, ki pričakuje napad, dolžna ukloniti napadu, se skriti pred napadalcem, pobegniti, iskati drugo smer gibanja), se kazenskopravna teorija zavzema za omejitev pravice do silobrana v nekaterih značilnih situacijah. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, kar je verjetno posledica tudi nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, bom obravnaval nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in nekaj sodne prakse) v zvezi z omejitvijo pravice do silobrana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Kritičen pogled na nekatere določbe splošnega dela slovenskega KZ-1

Primož Baucon, 29.1.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Primož Baucon, Pravna praksa, 3-4/2009Novi slovenski Kazenski zakonik1 (KZ-1; v nadaljevanju uporabljam izraz KZ za vse druge kazenske zakone oz. kazenske zakonike), ki je začel veljati 1. novembra 2008, je povzročil številne odzive v strokovni in tudi v širši laični javnosti. Ker do zdaj še ni bila objavljena ustrezna analiza določb no...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄23

Prezahtevna pooblastila

Primož Baucon, 15.7.2004

Obligacije

Primož Baucon, Pravna praksa, 23/2004Ob predlogu zakona o občinskem redarstvu Konec letošnjega marca je bil v parlamentarni postopek poslan predlog zakona o občinskem redarstvu (ZObRed), ki ureja organizacijo in delovno področje občinskega redarstva, pogoje za opravljanje nalog občinskih redarjev oziroma redark (občinski redar) in d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄15-16

Res ni dovolj "krpanja"?

Primož Baucon, 20.5.2004

Kazenski postopek

Primož Baucon, Pravna praksa, 15-16/2004Ob ZKP--F Že šesta novela zakona o kazenskem postopku (ZKP-F) je objavljena v Uradnem listu RS, št. 43/04, veljati pa začne 23. maja 2004. Zakonodajalec je kot razlog za sprejem tokratne novele (sprejete po nujnem postopku) navedel zlasti potrebo po uskladitvi zakona s pravnim redom Evropske u...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄3-4

Poseči tudi v splošni del zakonika

Primož Baucon, 29.1.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 3-4/2004Ob predlogu KZ – B (II.) V Poročevalcu DZ. št. 93/2003, je objavljen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (KZ – B). V tem delu poskušam prikazati nekatere določbe splošnega dela KZ, ki se nanašajo na predpostavke kaznivosti in ki bi jih morali spremeniti oziroma nekatere...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄2

Uskladitve namesto posebnega zakona

Primož Baucon, 22.1.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 2/2004Ob predlogu KZ - B Od sprejema slovenskega kazenskega zakonika ev nadaljevanju: KZ) oziroma od začetka njegove veljavnosti je minilo že kar nekaj let evmes je bila sprejeta ena novela).
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄35

Posredno storilstvo v mednarodnem in domačem kazenskem pravu

Primož Baucon, 16.10.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Primož Baucon, Pravna praksa, 35/2003Institut posrednega storilstva zajema primere, ko storilec pri izvršitvi kaznivega dejanja uporabi drugo osebo, stori kaznivo dejanje po drugi osebi. Ta druga oseba (neposredni storilec) je takrat le sredstvo v rokah posrednega storilca, ki upravlja z njegovim delovanjem in ga ima pod svojim vplivom...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄18

Kritičen pogled na predlog ZPol-B

Primož Baucon, 22.5.2003

Uprava

Primož Baucon, Pravna praksa, 18/2003V Poročevalcu DZ, št. 25/2003 je objavljen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-B), v št. 29/2003 pa še dopolnitev predloga. Predlagatelj kot glavne razloge za sprejem novele navaja, da so se nekatere rešitve v ZPol med izvajanjem pokazale kot ne najboljše, dovoljujejo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄14

Kritičen pogled na predlog ZKP-E

Primož Baucon, 17.4.2003

Kazenski postopek

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2003V Poročevalcu, št. 17/03 z dne 14. marca 2003, je objavljen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-E). Veljavni ZKP(*1) je po zasnovi star zakon in eden izmed tipičnih predstavnikov mešanih tipov zakonov o kazenskem postopku, ter se neposredno opira na ZKP iz let...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄15-16

Porotno sojenje v kazenskih zadevah

Primož Baucon, 25.4.2002

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Primož Baucon, Pravna praksa, 15-16/2002Glede vloge porote pri sojenju v kazenskih zadevah veljata na splošno dve nasprotujoči si stališči: eni jo označujejo kot demokratično institucijo (zlasti v državah anglo-ameriškega pravnega kroga), drugi pa v njej vidijo nekvalificirano skupino laikov (zlasti v državah kontinentalnoevropskega pravn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄10-11

Za akuzatorni postopek

Primož Baucon, 28.3.2002

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Primož Baucon, Pravna praksa, 10-11/2002ZKP: kritični pogledi in predlogi sprememb Mnogi slovenski teoretiki kazenskega postopka so nezadovoljni z veljavnim ZKP(*1), ki je po zasnovi star zakon in eden izmed tipičnih predstavnikov mešanih zakonov o kazenskem postopku, ki so v kontinentalnoevropskih državah prevladovali nekako do osemde...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(18)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2017(1) 2016(4)
2009(1) 2004(4) 2003(3) 2002(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov