O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Pravna narava sporočil Komisije

Tatjana Božič, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tatjana Božič, Pravna praksa, 43/2016Banka Slovenije je 17. decembra 2013 z odločbo o izrednih ukrepih Novi ljubljanski banki, d.d., Novi kreditni banki Maribor, d.d., Abanki Vipa, d.d., Probanki, d.d., in Factor banki, d.d., odredila prenehanje vseh kvalificiranih obveznosti iz šestega odstavka 261.a člena ZBan-1. Da bi Republika Slovenija lahko izvedla sanacijo navedenih bank, je morala skladno s temeljnimi načeli in pravili prava EU priglasiti državno pomoč in zanjo pridobiti odobritev Evropske komisije (Komisija). Komisija je za čas finančne krize in za finančni sektor za obdobje od 1. avgusta 2013 dalje sprejela Sporočilo o bančništvu (Sporočilo), s katerim je opredelila merila združljivosti državne pomoči z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) za finančni sektor. Upoštevajoč Sporočilo je Komisija državno pomoč odobrila 18. decembra 2013. Posamezni imetniki odpisanih finančnih instrumentov so se povezali in pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (Ustavno sodišče) vložili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti določb ZBan-1, na podlagi katerega so bili sprejeti izredni ukrepi za sanacijo bank (izbris lastniškega kapitala delničarjev, hibridnih finančnih instrumentov in podrejenih dolžniških instrumentov, v nadaljevanju: ukrepi). Ustavno sodišče je prekinilo postopek in pred Sodiščem Evropske Unije (Sodišče EU) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. (Opomba: prispevek je bil napisan pred sprejetjem odločbe Ustavnega sodišča glede izbrisanih podrejenih obveznic.)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Bančna tajnost v postopku prodaje slabih terjatev

Tatjana Božič, 25.8.2016

Banke, zavodi

Tatjana Božič, Pravna praksa, 33/2016Medtem ko trg prodaje in nakupa terjatev iz slabih posojil na tujem cveti, se zdi, da pri nas šele nastaja kot posledica sanacije slovenskega bančnega sistema. Gre za zapletene pravne posle, tako s pravnega kot z ekonomskega vidika. Predvsem pa gre tudi za preplet različnih interesov. V prispevku obravnavam preplet javnega interesa za vzpostavitev stabilnega bančnega sistema in stabilnosti finančnih trgov ter zasebnega interesa, tj. varovanja položaja dolžnikov, konkretno z vidika varovanja bančne tajnosti. Pri razpolaganju s terjatvami zoper dolžnika se gre namreč vprašati, do kje seže dolžnikov interes za varovanje njegovih podatkov, kadar ne spoštuje pogodbenih določil, torej ne poravna zapadlih obveznosti iz naslova kreditne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Beseda, logotip ali oboje kot blagovna znamka?

Tatjana Božič, 9.6.2016

Intelektualna lastnina

Tatjana Božič, Pravna praksa, 23/2016V praksi zaznavamo čedalje več vprašanj s področja strategije zaščite in izvrševanja pravic intelektualne lastnine, tudi s področja registracije znamk. Blagovna ali storitvena znamka je pravica intelektualne lastnine, ki je za številna podjetja najpomembnejša in je njihov pomemben in prepoznaven atribut pri nastopanju na trgu. Zavedanje o pomenu zavarovanja pravic intelektualne lastnine se na slovenskem trgu krepi zaradi ozaveščanja o pomenu tega področja ter porasta podjetništva in inovativnosti, predvsem med zagonskimi podjetji. Podjetja si zamislijo ime (firmo) ter celotno grafično podobo, pod katero nameravajo graditi svojo prisotnost in imidž na ciljnih trgih. Že v zagonski fazi podjetja se postavi vprašanje, kako ustrezno zaščititi svojo podobo, in prav v tej fazi ni prostora za napake, saj je za zavarovanje pravic intelektualne lastnine po vstopu na večje trge nemalokrat že prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zmanjšanje deleža pri bilančnem dobičku

Tatjana Božič, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tatjana Božič, Pravna praksa, 29-30/2014Družba A, d. o. o., je na skupščini sprejela sklep o izplačilu bilančnega dobička družbenikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Kdaj se mala družba šteje kot velika družba

Tatjana Božič, 19.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tatjana Božič, Pravna praksa, 24-25/2014Ali se majhna družba, ki je nadrejena družbi v tujini in ki prostovoljno pripravi konsolidirano letno poročilo, po merilih velikosti, ki jih za družbe določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), šteje kot velika družba?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(5)

Leto objave

2016(3) 2014(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov