O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Nekateri pravno-finančni pogledi na izvedene finančne instrumente

Jovanovič Dušan, Mlinarič Franjo, Bratina Miha, 14.10.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Dušan Jovanovič, dr. Franjo Mlinarič, Miha Bratina, Pravna praksa, 39-40/2016Pomanjkanje primernih postopkov za zagotavljanje skladnosti poslovanja v bankah ni povzročilo le krize, temveč banke "tepe" tudi v obdobju po krizi. Tako so sodni spori Deutsche Bank v letu od konca globalne finančne krize do sredine leta 2015 stali 11 milijard evrov in ne kažejo upadanja, saj je uprava v letu 2016 "pripravila" novih 6 milijard za viseče spore. Globalno se pravni stroški največjih bank med časom od konca krize in letom 2015 gibljejo pri 277 milijardah evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Množično financiranje s pravnega zornega kota

Pečar Jan, Bratina Miha, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Jan Pečar, Miha Bratina, Pravna praksa, 48/2015Kip svobode je bilo res francosko darilo Združenim državam Amerike, a brez množičnega financiranja bi najverjetneje še nekaj časa "počivalo" v skladišču. Proračun Združenih držav Amerike namreč ni zadostoval za zagotovitev sredstev za postavitev temeljev, na katerih bi mogočna skulptura stala. Vsem poznani Joseph Pulitzer je rešitev videl v zbiranju sredstev s pomočjo kampanje v časopisu The New York World, ki se je na koncu izkazala za uspešno. Pulitzer je tako ob temeljih skulpturi vzpostavil še ene temelje, in sicer temelje množičnemu financiranju, ki v "višave" dviguje številne podjetnike, ki zagonskega kapitala ne bi mogli dobiti drugje. Priljubljenost in pojavne oblike množičnega financiranja strmo naraščajo, a še niso niti blizu svojega vrhunca, ampak so najverjetneje šele na začetku. Z vse večjo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi vprašanja, ki jim veljavna pravna ureditev bodisi ni dorasla bodisi pa sami akterji nanjo niso dovolj pozorni in se ne uspejo izogniti težavam, ki bi jih s primerno pravno pomočjo morali vnaprej vsaj zaznati, če že ne uspešno preprečiti. Namen tega članka je na eni strani opozoriti na nekatera pravno problematična področja, ki lahko zagrenijo poslovno življenje zbirateljem sredstev s pomočjo množičnega financiranja, in na drugi strani opozoriti na neprilagojenost pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Pojem in pomen uzakonitve pravila podjetniške presoje - več kot le kozmetična sprememba

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 9/2015Svetovna gospodarska in finančna kriza je tudi v Sloveniji zaostrila odnose med člani organov vodenja in nadzora ter družbeniki v gospodarskih družbah, kar se kaže predvsem v vse večjem številu vloženih utemeljenih in tudi neutemeljenih odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora. To je med člani organov vodenja in nadzora zasejalo strah pred podjetniškim odločanjem, predvsem v luči poznejše odškodninske odgovornosti za nekaj, kar je bilo v času odločanja običajen in tudi donosen posel. Da bi se izognili pravni in poslovni negotovosti, je zato potreben poseg zakonodajalca de lege ferenda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.2.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič in Miha Bratina, Pravna praksa, 5/2015V zadnjem času se vse več razpravlja o odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, med katerimi se iščejo "krivci" za škodo, ki je nastala družbi, čeprav sploh ne izhaja iz njihove sfere. Delovanje družbe je namreč kompleksen sistem, ki ni odvisen le od dveh kolegijskih organov družbe, temveč še od številnih drugih dejavnikov. V tem sistemu se pozablja na vpliv delničarjev, ki s sprejemanjem skupščinskih sklepov odločajo tudi o najpomembnejših zadevah v družbi. Res je sicer, da je formalnopravno vpliv delničarjev na poslovodenje družbe zelo omejen. Dejansko pa v praksi večinski delničar (pri nas v Sloveniji je to pogosto država kot delničar) predpisane meje svojega vpliva prevečkrat prekorači. Že pred časom so se prav zato začele strokovne razprave o dolžnostih in posledično tudi odgovornosti delničarjev. Ti svojo moč izvršujejo prek skupščine, na kateri pa pomembne procesne odločitve, ki lahko tudi krojijo usodo družbe, sprejema predsednik skupščine, čigar odgovornost se povsem zapostavlja. To bi lahko izhajalo iz zelo skope ureditve v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Razlikovanje funkcij posebnega revizorja in posebnega zastopnika po ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 22.1.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 3-4/2015Na prvi pogled dokaj podobni funkciji, namenjeni predvsem za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja ali nadzora družbe, se ob natančnejšem pregledu precej razlikujeta in imata obe sebi lastne naloge. V korporacijski praksi se to pogosto zamenjuje. Tudi pri nas prihaja do takih napak, ki so podkrepljene z željo po ne vedno utemeljenih odškodninskih zahtevkih zoper člane organov vodenja ali nadzora. Napake, ki izvirajo iz pomanjkljivega razumevanja funkcije in nezadostnega korporacijskega poznavanja posameznega instituta, pa povzročijo marsikatero nepravilnost, ki ima lahko negativne posledice in lahko vodi celo do oškodovanja družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Ponovno imenovanje člana uprave prej kot eno leto pred iztekom mandatne dobe

Jan Matjaž, Bratina Miha, 5.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 22/2014Iz različnih razlogov se v praksi delniških družb pogosto pojavi potreba po predhodnem ponovnem imenovanju članov uprave. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 268. členu tako imenovanje sicer dopušča, vendar ga omejuje na eno leto pred potekom mandatne dobe člana uprave, ki se ga ponovno imenuje. Včasih pa bi imenovanje bilo potrebno prej, na primer kot obrambni mehanizem pred t. i. sovražnimi prevzemi, za nemoteno izvedbo pomembnega investicijskega ali reorganizacijskega projekta, zagotovitev nepretrganosti izvajanja funkcije člana uprave, poenotenje mandatnega obdobja članov uprave itd. Postavlja se vprašanje, ali je mogoče ponovno imenovanje člana uprave tudi prej kot eno leto pred potekom njegovega mandata. Vrhovno sodišče ZR Nemčije je v nedavni odločitvi razsodilo, da je tako imenovanje mogoče tudi tako, da to ne pomeni kršitve prepovedi prvega odstavka 84. člena Zakona o delniških družbah (Aktiengesetz - AktG) (ki ureja isto materijo smiselno enako kot ZGD-1), kar sta pozdravili tudi nemška teorija in praksa. Ta dognanja so zaradi sorodnosti slovenske in nemške pravne ureditve tega področja povsem uporabljiva tudi v slovenski korporacijski praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Odškodninska odgovornost zaradi kršitve bančne tajnosti v televizijskem intervjuju

Miha Bratina, 10.4.2014

Obligacije

Miha Bratina, Pravna praksa, 14/2014Kar je na začetku delovalo zgolj kot nerodna izjava predsednika uprave Deutsche Bank AG v televizijskem intervjuju na Bloomberg Television, se je nadaljevalo s približno dvomilijardno odškodninsko tožbo in končalo s poravnavo, težko dobrih 920 milijonov. Da gre za enega najdražjih intervjujev doslej, je dejstvo, a še pomembnejša je sporočilna vrednost primera, ki je v tem, da bi morali člani uprav (bank) tudi pri javnem nastopanju ravnati s posebno skrbnostjo. Primer pa izpostavlja tudi dodatna tveganja članov uprav pri njihovih ravnanjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Skrbnost pri vlaganju odškodninskih zahtevkov zoper člane uprave v skladu z 263. členom ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 6.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 5/2014Razmahnitev gospodarske krize in posledično slabše poslovanje gospodarskih subjektov je tudi v Sloveniji sprožilo vprašanja odgovornosti za poslovanje družb. Posledica tega je tudi uveljavljanje (potencialnih) odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora v družbi. Precej časa smo torej v Sloveniji potrebovali, da se je začelo udejanjati načelo odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v družbah po 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri čemer še zelo zaostajamo za razmišljanji oziroma uveljavljanjem odškodninske odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb po 264. členu ZGD-1, za kar v Sloveniji obstaja kar nekaj konkretnih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta zaradi konkurenčne prepovedi

Jan Matjaž, Bratina Miha, Ilić Uroš, 9.1.2014

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 1/2014Člani nadzornega sveta gospodarske družbe v skladu z 41. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne morejo opravljati nobene funkcije ali dela v konkurenčni družbi, razen če je v statutu določeno drugače. Glede na to, da morajo v skladu z 274. členom ZGD-1 ta dejstva razkriti skupščini že pred njihovo izvolitvijo, se postavlja vprašanje, kako ravnati, če jih skupščina kljub temu imenuje na funkcijo, in kakšne so posledice takega imenovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Delničarji vs. upniki

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Bratina Miha, 4.4.2013

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 13/2013Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v postopkih zaradi insolventnosti postavlja interese upnikov pred interese delničarjev. Interese delničarjev za nadaljevanje poslovanja insolventne družbe je tako dopustno uresničevati samo v obsegu, pri katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v čim večjem deležu. Upniške interese v skladu z ZFPPIPP zastopa upniški odbor, ki je po 87. členu ZFPPIPP pristojen, da 1. daje mnenje ali soglasje k posameznim dejanjem, 2. obravnava poročila upravitelja in 3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Delničarjeva dolžnost zvestobe družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 31.1.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 4/2013Ob sedanji finančni in gospodarski krizi je potreben vnovičen premislek o ustroju gospodarskih družb in o ravnotežju oziroma sorazmernosti pravic in obveznosti ter dolžnosti družbenikov teh družb in članov njihovih organov. V kapitalskih družbah niso v ospredju družbeniki, temveč le personificirani kapital, ki so ga vložili ustanovitelji in pozneje po potrebi družbeniki. Prav zato pride v kapitalskih družbah do razmejitve lastninske in upravljavske sfere. Pojem upravljanja v kapitalskih družbah lahko pravno opredelimo kot pravice, pristojnosti in obveznosti organov in njenih članov v procesu odločanja v kapitalskih družbah. Pri tem se srečujemo z nasprotjem med omejitvijo odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe na eni strani in načelom svobodnega odločanja v poslovnih razmerjih na drugi strani, ki je podlaga za nastanek obveznosti. Zato odločanja v zvezi s poslovanjem podjetja znotraj družbe ni mogoče prepustiti le družbenikom in njihovim interesom, temveč je to v pristojnosti poslovodstva teh družb, katerih pravni položaj je natančno urejen z zakonodajo. Zatrdimo lahko, da se ekonomski interesi družbe uresničujejo prek podjetja, družbeniki pa svoje članske pravice uresničujejo praviloma v okviru družbe. Družbeniki imajo svoj organ, to je skupščino družbe, v katerem uresničujejo svoje članske pravice in poskušajo uveljaviti svoje posamične interese v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Nova ureditev dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih

Miha Bratina, 17.1.2013

TRGOVINA

Miha Bratina, Pravna praksa, 2/2013Skrb za zdravo prehrano postaja del vsakdana, saj ji namenjamo vse več pozornosti. Temu sledijo tudi trgovci, ki živila označujejo in reklamirajo z raznimi trditvami o njihovih pozitivnih zdravstvenih učinkih, da bi tako privabili čim več potrošnikov. S tem se še intenzivneje soočajo uporabniki športne prehrane. A poplave raznih trditev o blagodejnih zdravstvenih učinkih živil je konec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Je korporativno zavarovanje D & O res boniteta?

Bratina Miha, Bernard Luka, 21.4.2011

Davki občanov in dohodnina

Miha Bratina, Luka Bernard, Pravna praksa, 15-16/2011Zanimanje za sklenitev zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja in nadzora se povečuje, zato se že pojavljajo tudi s tem povezane težave. Ena od njih je davčnopravna obravnava zavarovalne premije, ki jo praviloma plačuje družba. Slovenska praksa se v tem razlikuje tako od anglo-ameriške kot tudi od še bolj primerljive nemške. Plačilo premije za korporativno zavarovanje članov organov vodenja ali nadzora s strani družbe se pri nas namreč obravnava kot boniteta posameznega člana. Ampak, ali je to pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄14

Zavarovanje D & O kot korporativno zavarovanje in kot zavarovanje fizičnih oseb

Miha Bratina, 14.4.2011

ZAVAROVALNIŠTVO

Miha Bratina, Pravna praksa, 14/2011V zadnjem času je vprašanje odgovornosti vodilnih menedžerjev in nadzornikov v gospodarskih družbah vse aktualnejše. Razlogi za to so predvsem globalna gospodarska kriza, številni postopki zaradi insolventnosti in sporni menedžerski prevzemi. Posledično pa narašča tudi število odškodninskih zahtevkov zoper odgovorne osebe, kar tako na strani oškodovancev kot tudi na strani odgovornih oseb in družb, v katerih te osebe opravljajo svoje funkcije, odpira vprašanja glede zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora, ki je pri nas še precejšnja neznanka. Na kratko bom predstavil tako zavarovanje in predvsem dve najpogostejši obliki, v katerih se lahko sklene, njune bistvene značilnosti in nekatere "pasti".
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(14)

Leto objave

2016(1) 2015(4) 2014(4) 2013(3)
2011(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov