O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Knjiga pisem

Neven Borak, 21.6.2018

Kultura in umetnost

Neven Borak, Pravna praksa, 24-25/2018Knjiga poleg avtorjevega uvoda in spremne besede Matjaža Kmecla prinaša 15 razprav, napisanih med letoma 2010 in 2016. Naj takoj poudarim znano lastnost avtorjevega pisanja, to je pogumno zagovarjanje lastnih ugotovitev in mnenj, podprto s strokovnim argumentiranjem in človeškim taktom. Knjiga je napisana brez "novega raziskovanja in študija objavljenih novosti [...] bolj sproščeno in neposredno sočloveku". Verjetno je res zadnja v vrsti njegovih del, namenjenih obravnavi narodnega vprašanja, vlogi revolucije in narodnoovobodilnega boja, samoodločbe in države, "o našem bitju zgodovinskega naroda [...] našega staronarojenega slovenjega ljudstva, kulturno nepreklicno zaživelega z evropsko versko reformacijo, končno politično rojenega v eri marčne revolucionarne pomladi narodov leta 1848, med narodi pa državno zgodovinskega v usodnem 20. stoletju, ko smo se prebili v prostor Evrope kot narod treh državnih samoodločb za en obstanek", in je napisana "tudi za jutrišnji dan". Ker gre za knjigo, sestavljeno iz avtorjevega priložnostnega odzivanja na dogajanja v družbi, ne bo odveč pojasniti kontinuiteto njegovega delovanja, katere odsev je tudi pričujoča knjiga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Nova država za nov svetovni red

Neven Borak, 21.6.2018

Kultura in umetnost

Neven Borak, Pravna praksa, 24-25/2018V nasprotju z Jankom Pleterskim, pomembnim notranjim udeležencem, opazovalcem in razlagalcem prevratnih procesov, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije, ponuja Carlos G. Villa videnje zunanjega opazovalca, ki te procese umešča v kontekst prevratov v mednarodnem okolju. Gre za prevrate geostrateške narave, ki so razgradili in preoblikovali razmerja med velesilama in velikimi silami, predrugačili svetovni red, nastal po 2. svetovni vojni, in s svojimi vplivi pretresli tudi države, regije in območja t. i. polperiferije, to je tistih, ki niso niti razviti niti nerazviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

350 let švedske centralne banke

Neven Borak, 14.6.2018

Banke in hranilnice

Neven Borak, Pravna praksa, 23/2018Ko gre za ekonomijo in ekonomsko politiko, sodijo Švedi med pomembne pionirje. Ustanovili naj bi prvo centralno banko na svetu, imeli naj bi banko, ki je prva zaposlila žensko, vpeljali so uporabo fiskalne politike glede na fazo gospodarskega cikla, ki se je razvila v današnja fiskalna pravila. Obrestno mero so utemeljili kot najpomembnejši instrument denarne politike, kot njen cilj pa so uvedli ciljanje inflacije. V Evropi so prvi vpeljali negativne obrestne mere. Centralna banka financira Nobelovo priznanje (ne nagrado) za ekonomijo, svetu pa so Švedi dali tudi nekaj znanih ekonomistov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Referendum o denarju

dr. Neven Borak, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Neven Borak, Pravna praksa, 22/2018Prebivalci dežele Viljema Tella bodo 10. junija 2018 ponovno odšli na volišča in povedali svoje mnenje na referendumu, ki je prepoznaven instrument švicarske neposredne demokracije. Znani po pregovorni nevtralnosti, bančni tajnosti in odločnosti, da ne vstopijo v Evropsko unijo, bodo tokrat odločali o vprašanju, ki meri v samo srce finančnega sistema. Švicarski finančni sistem štejejo na eni strani za temelj švicarskega gospodarstva, saj zaposluje nekaj manj kot 6 odstotkov zaposlenih in prispeva nekaj manj kot 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, na drugi strani pa velja za enega izmed najpomembnejših in najbolj konkurenčnih svetovnih finančnih centrov, v katerem je konec leta 2016 delovalo 261 bank. Nekaj manj kot 50 odstotkov bilančne vsote odpade na štiri velike banke (UBS Inc., UBS Switzerland AG, Credit Suisse AG in Credit Suisse Switzerland Ltd.). Finančna kriza je temeljito zamajala Credit Suisse in zlasti UBS, prva se je iz težav izvlekla sama, druga pa ne bi preživela brez državne pomoči. Izkušnja z UBS je spodbudila nastanek ljudske iniciative, ki je na koncu pripeljala do referenduma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Udba in bela tehnika

dr. Neven Borak, 17.5.2018

Kultura in umetnost

Neven Borak, Pravna praksa, 19/2018Leta 1986 je pokojni Aleksander Bajt, dolgoletni Mencingerjev sodelavec, objavil knjigo Alternativna ekonomska politika. V knjigi je zbral svoje razprave, napisane med letoma 1981 in 1985, o jugoslovanski ekonomski politiki. Ne pozabimo, oba sta bila stebra Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF), zelo vplivnega inštituta. Z osamosvojitvijo je Bajtov vpliv padal, Mencingerjev pa je naraščal. V nasprotju z Bajtovo knjigo, v kateri je mnogo akribije, je Mencingerjeva lažje berljiva in bralcu bolj prijazna. Razumljivo, nagovarjala sta različna okolja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(5)

Leto objave

2018(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov